Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
Namesto, da begunce selijo iz mesta na podeželje, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je v hotelu City Plaza v središču Aten
Solidarnostna iniciativa za ekonomske in politične begunce v Atenah deluje že nekaj mesecev. V iniciativo so združeni avtonomni aktivisti, ki so neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in še vedno so vsakodnevno prisotni begunci, stoji zapuščen sedem nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, katerim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni pa so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
“Potem ko so se za begunce zapečatile meje z Makedonijo in se je prekinila balkanska migracijska pot, smo opazili, da so se tako imenovane vroče točke čez noč spremenile v namestitvene centre, v katerih so razmere katastrofalne. Tudi v Atenah je že dolgo več tisoč beguncev in mnogi od njih spijo po parkih na prostem. Med njimi veliko družin in otrok.” – Yorgas Maniatis, aktivist
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo že usposobili, kot tudi kuhinjo, s katero upravljajo kar begunci sami.
Kot pravi Yorgas Maniatis, je njihovo vodilo: sodelovanje in samoorganizacija. Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživel tudi šola, nekaj dni na teden pa je prisoten tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Trenutno je v hotelu nastanjeno 220 ljudi, polovica od njih je otrok.
Na recepciji hotela dela Olga Lafazani, ki prvih sedem dni zaradi obilice dela ni zapustila hotela: “Nekako poskušamo slediti, kdo se giba po hotelu, kdo je nastanjen v kateri sobi, vendar je to, če nimaš izkušanj, precej težko.”
Olga še pravi, da je trenutno najtežje delo izbiranje ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu. Aktivisti sicer nasprotujejo vsakršnemu zaprtemu prostoru, ampak tukaj so se enostavno znašli pred tem, da morajo, za sicer odprt prostor, dejansko postavljati kriterije.
Projekt pa ima tudi sporočilno vrednost, saj namesto tega, da oblasti begunce selijo iz mesta na podeželje, daleč od oči, kjer nimajo nikakršne možnosti za integracijo, bi jih lahko vključili v takšne projekte, kot je ta v hotelu City Plaza v središču Aten.
Mreža donatorjev, ki jim pomagajo, je precej razširjena, tako da projekt zaenkrat deluje brez težav. Na samem začetku so jih sicer nekaj imeli s policijo, saj navsezadnje le gre za nelegalno zavzetje zasebne lastnine.
“V tem trenutku sicer nismo v nikakršnih pogajanjih. Vztrajamo na tem, da ima človek pravico do varnega in dostojnega prostora za bivanje. In posledično s tem tudi pravico do nepremičnine, ki tako dolgo ni bila v uporabi, ampak je vseeno primerna za bivanje. Trenutno vztrajamo na tem, da so potrebe družbe nad privatnim interesom.” – Yorgas Maniatis
Zato verjamejo, da je to kar delajo tudi povsem legitimno. Hotel s kapaciteto do 400 ljudi počasi polnijo, saj hočejo postopoma vpeljati sistem samoorganiziranja. Lahko bodo ostali, kakor dolgo bodo hoteli, trenutno pa jim predvsem koristi, da se pomirijo in znova poskušajo najti človeško dostojanstvo, ki so ga na ulici izgubili.
Na ulicah se pojavljajo težave, ki lahko imajo dolgotrajne posledice.
“Ne more se zgoditi, da kar celotna generacija otrok ne obiskuje šole po več let. Ne more se zgoditi, da so ljudje na ulicah brez vsakršnih možnosti. Zato moramo pritiskati tudi na evropske institucije, da pomagajo Grčiji, ker z zategovanjem pasu in 25-odstotno brezposelnostjo nimajo nikakršnih možnosti, da zagotovijo materialne pogoje za življenje beguncev.”
Takšni projekti kažejo na to, da če je solidarnost aktivna in če so zagotovljeni primerni pogoji ter se družba sama pomika v integracijo, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo tudi probleme.
A vseeno Yorgas Maniatis opozarja, da težav nikakor še nismo odpravili in zato potrebujemo delujoč sistem upora in determinacije. Zato pa tak projekt predstavlja vsaj eno svetlo luč v Evropi, nad katero se zgrinjajo temne sile.
Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik.
V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem.
Že mesec dni na slovenskih avtocestah patruljira avtocestna policija. Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih namreč močno povečal, nove okoliščine pa terjajo prilagoditev policijskega dela. Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije na Generalni policijski upravi, poudarja, da avtocestna policija s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi sedaj lahko dodatno prispeva k večji prometni varnosti, hkrati pa želijo z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah vplivati na dvig prometne kulture.
6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh.
Otroci počitnice preživljajo zelo različno. Nekateri prosti čas izkoristijo predvsem za počitek po napornem šolskem letu, veliko pa je tudi takih, ki so tudi med počitnicami zelo aktivni - radi se družijo s prijatelji, hodijo v hribe in se učijo novih športov. Priložnosti za aktivne počitnice je veliko, ena izmed njih je na primer odbojka na mivki v Škofji Loki, ki jo ob dopoldnevih za dvorano Poden prireja Odbojkarsko društvo Lubnik. Tam je vzdušje preverila Maja Šubic, mladi pa so ji povedali, zakaj imajo radi odbojko, kateri drugi športi so jim še všeč in kaj počnejo med počitnicami, ko niso na odbojkarskem igrišču.
Poročali smo, da je vročinski val v preteklih dneh zajel tudi Kanado, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom. V torek so 250 kilometrov od Vancouvra v Britanski Kolumbiji namerili 49,5 stopinj Celzija v senci. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več kot sto smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi. V Prince Georgu živi slovenski podjetnik Jože Cvenkel, ki smo ga že gostili v oddaji Slovencem po svetu. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj.
Avtor oziroma idejni oče poti, imenovane Krona Slovenije, je Viki Grošelj, ki je vezno pot raziskal in po etapah prehodil leta 2020. Pred nekaj meseci je izšel tudi njegov vodnik po tej poti. Kot prva sta jo v celoti in v enem kosu med 15. in 26. junijem 2021 (12 dni) prehodila Boris Strmšek in Žiga Kastelic. Pot je dolga okoli 300 km, Boris in Žiga pa sta na njej namerila kar 23.000 višinskih metrov vzpona. Doživela sta tudi dve neurji, spala na prostem in stala na vseh treh najvišjih vrhovih naših Alp - Triglavu, Grintovcu in na Stolu.
Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili twitti premiera Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike. Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, se je o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem pogovarjala Mojca Širok.
Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Pravljično-doživljajska pot Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu in šesta pot na Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji, ki jo ustvarja zavod Škrateljc.O ideji in poteh v pogovoru Darje Groznik z Uršem Grilcem.
Dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pohvali prizadevanja in smerokaz vlade, ki kaže digitalizacijo. Slovenija premalo vlaga vanjo; prehitevajo nas države, kot je Češka. Trenutni načrti črpanja evropskih sredstev pa ne kažejo, da bi vrzel kmalu zaprli. Vladi oziroma premierju Janezu Janši pri digitalizaciji svetuje aprila ustanovljeni strateški svet, ki mu predseduje Mark Boris Andrijanič. Predlogi strateškega sveta za digitalizacijo so v večini pozitivni, ocenjuje Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, vendar pravi, da je cilj, kako bo Slovenija v petih letih postala digitalna velesila in se uvrstila med prvih pet digitalno najnaprednejših evropskih držav, povsem neuresničljiv glede na finančne načrte. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za digitalizacijo v prihodnjih petih letih namenjenih 330 milijonov, načrti kohezijske politike so prav tako zelo skromni. Nujno bi bilo treba povečati vlaganja. Več v pogovoru, ki ga je z dr. Wostnerjem posnela Maja Derčar.
Poletni čas predstavlja čas potovanj. Tudi v času koronarealnosti. Ob počasnem sproščanje ukrepov – čeprav strokovnjake že skrbi delta različica – nekateri niti dvakrat ne pomislijo pri vprašanju, ali bi odpotoval v tujino, ker je odgovor preprosto 'Da!'. Tina Lamovšek je odšla preverit turistični utrip v Dubrovnik, priljubljeni destinaciji v Dalmaciji med Slovenci, ki pa je v preteklosti bil na slabšem glasu predvsem zaradi pretirane gneče. Kako je zdaj? Odpravite se na sprehod skozi ulice Dubrovnika v obliki radijske reportaže.
Pripravili so jo Jure Čepin, Karmen Štrancar Rajevec, Romana Erjavec, Nataša Ugrin Tomšič, Stane Kocutar, Valter Pregelj in Erika Štular.
Projekt Republika Slovenija 30 let so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz številnih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij ... Poudarjajo številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in nenazadnje športnikov. Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. K sodelovanju so ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Irena Ribič, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, poudarja, da poseben del namenjajo tudi uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na kar štirinajsterih olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujemo ob pomoči osvojenih največjih športnih lovorik. Muzej slovenske osamosvojitve VSO je prvi tak muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas, neposredno po osamosvojitvi. Simona Pavlič, generalna sekretarka združenja VSO, poudarja, da voden ogled pri mlajših generacijah pritegne veliko pozornosti.
Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani dne 26. junija leta 1991 pritegnila veliko zanimanje tako na samem prizorišču, kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obmrambe Republike Slovenije, prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Kljub temu, da je pred uradnim začetkom slovesnosti prišlo do mnogih zapletov pravi, da so bili to težki vendar vseeno lepi časi. Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Slednji je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991. Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan kasneje se je tudi pričela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana- Brnik, Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča s strani letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča.
Psiholog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janek Musek o slovenskem značaju
V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in prek zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se pogovarja Mojca Klarič.
Šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, se končuje. Več kot 100 dni je trajalo zaprtje šol zaradi covida. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj otrok, v en glas opozarjajo na negativne posledice. Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija novega koronavirusa povzročila, da je odstotek predebelih šolarjev narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. In še: epidemiji covida bo sledila epidemija duševnih težav pri otrocih in mladostnikih, če ne bomo ukrepali - opozarjajo - prav tako enotno strokovni delavci, psihologi, psihoterapevti, pedopsihiatri in drugi.
Današnji dan je prav poseben za šolarje. Medtem ko so devetošolci s šolskimi obveznostmi končali že 15. junija, maturanti pa z ustnimi izpiti v začetku tega tedna, je danes zadnjič v tem šolskem letu v klopi sedlo več kot 170. tisoč učencev in 74. tisoč dijakov. Prejeli so priznanja, pohvale in spričevala ter se poslovili od učiteljev in profesorjev. V šolo se bodo učenci in dijaki vrnili 1. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Letošnje šolsko leto je bilo posebno – pravijo učenci z OŠ Poljane nad Škofjo Loko. Vzdušje med šestošolci in osmošolci je preverila Tadeja Bizilj.
Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo.
Neveljaven email naslov