Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces? Spremljamo na Prvem.
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces?
Poganjanja glede sprejema omenjenega sporazuma obširno spremljamo tudi na Prvem. V spodnjih posnetkih lahko poslušate, kaj se je glede sporazuma dogajalo v minulih dneh.
Poročanje o poteku pogajanj glede sprejemanja sporazuma TTIP v oddaji Dogodki in odmevi, ki je bila na sporeu 30. 4. 2016.
O sporazumu TTIP smo govorili tudi v oddaji Tedenski aktualni mozaik, ki ste jo lahko poslušali minulo soboto.
Poglobljeni analizi sporazuma TTIP pa smo pozornost namenili tudi v oddaji Studio ob 17h, do katerega lahko dostopite s klikom na to povezavo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces? Spremljamo na Prvem.
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces?
Poganjanja glede sprejema omenjenega sporazuma obširno spremljamo tudi na Prvem. V spodnjih posnetkih lahko poslušate, kaj se je glede sporazuma dogajalo v minulih dneh.
Poročanje o poteku pogajanj glede sprejemanja sporazuma TTIP v oddaji Dogodki in odmevi, ki je bila na sporeu 30. 4. 2016.
O sporazumu TTIP smo govorili tudi v oddaji Tedenski aktualni mozaik, ki ste jo lahko poslušali minulo soboto.
Poglobljeni analizi sporazuma TTIP pa smo pozornost namenili tudi v oddaji Studio ob 17h, do katerega lahko dostopite s klikom na to povezavo.
V Sloveniji v osnovnih šolah dela skoraj 18 tisoč učiteljev, v srednjih pa 6.131, danes pa je njihov praznik. 5. oktobra 1966 sta namreč Mednarodna organizacija dela in Unesco v Parizu podpisala Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Ob tej priložnosti vsako leto podelijo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva, na Prvem pa lahko slišate nekoga, ki svoj poklic opravljajo z veseljem, navdušenjem in strokovnostjo. Eno takih učiteljic je pred mikrofon povabila Špela Šebenik.
Celoten pogovor z romunskima novinarjema Marino Augusto Constantinoiu in Istvanom Deakom
Evropa se je v novejši zgodovini – po vstaji na Madžarskem, po zasedbi Češkoslovaške, med vojno v bivši Jugoslaviji in nasploh v času hladne vojne – soočala z več milijonskimi valovi begunstva. Vsi ti valovi so potekali tudi prek naših krajev, večina podrobnosti pa je še neraziskanih. Pri nas sta v teh dneh na obisku romunska raziskovalna novinarja Marina Augusta Constantinoiu in Istvan Deak, ki že več let raziskujeta poti romunske migracije od konca druge svetovne vojne pa do konca režima Nikolaja Čaušeskuja. Kako delikatno je raziskovanje novejše zgodovine, kako težko dostopni so tajni dokumenti in ali sta zaradi svojega dela deležna kakšnih pritiskov, je preverila Darja Pograjc.
Teden programiranja, ki bo od sobote potekal po številnih krajih po Sloveniji, je namenjen dvigu digitalne pismenosti. O pestrem dogajanju v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Krškem in Mariboru ter o digitalnem opismenjevanju v pogovoru Urške Henigman z ambasadorko codeweeka Katja Koren Ošljak.
»Otrok, družina in odrasli potrebujejo podporo« opozarjajo na Zvezi Sonček – Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. Glavni namen strokovne konference, ki poteka danes ob 35. letnici delovanje Zveze Sonček v Mariboru, je predvsem obravnava aktualnih vprašanj pri izvajanju nove zakonodaje, je Petri Medved pred konferenco povedal direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik.
Glasbeno uredništvo Radia Ljubljana si je od vsega začetka prizadevalo privzgojiti poslušalcem smisel za slovensko ljudsko in umetno glasbo. Tako je v posameznem letu v studiu nastopilo tudi do šestdeset in več pevskih zborov, koncerte in podobne prireditve pa so prenašali še iz Unionske dvorane, Slovenske filharmonije, kavarne Zvezda ter iz stolne in frančiškanske cerkve. Vrteli so tudi tako imenovano moderno glasbo ali šlagerje, velik del večernega sporeda pa so zapolnili prenosi oper. V našem arhivu hranimo posnetek opere Viktorja Parme “Ksenija” iz leta 1934; takrat je bila na repertoarju v ljubljanski Operi in prenašal jo je tudi ljubljanski radio. Hkrati so opero tudi snemali in to je verjetno tudi najstarejši ponetek radijskega prenosa pri nas.
Ob razkritju naše televizije, da naj bi ena od zasebnih ljubljanskih varuhinj predšolskih otrok izjemno surovo, nasilno ravnala z otroki, smo se pogovarjali z razvojno psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek. Izpostavljamo teme, kot so pomanjkanje prostih mest za predšolske otroke v javnih in zasebnih vrtcih, dejstvo, da vse več mladih staršev išče alternativna varovanja, vzgojo za svoje otroke, in zavračajo na primer večja institucionalna varstva, kot je vrtec, in kakšne posledice bo domnevno surovo ravnanje pustili na psihosocialnem razvoju otrok.
Tik pred poldnevom so v Stockholmu razglasili dobitnike Nobelove nagrade za kemijo. Letos so jo prejeli trije znanstveniki na področju proteinske, torej beljakovinske kemije, katerih odkritje sega že v 90-ta leta prejšnjega stoletja, v sedanjosti pa je njihovo delo izjemno pomembna podlaga pri proizvodnji biogoriv, čistejših novih materialov in učinkovitejših zdravil. Kot poroča Maja Ratej, je omenjena trojica na neki način kopirala delovanje narave in ga prikrojila za namene, ki prinašajo korist človeštvu.
Mednarodna trgovina je vsak teden v središču pozornosti, ker jo tja postavlja ameriška administracija. Ta je po 25 letih sklenila nov prostotrgovinski sporazum s sosednjima državama, trgovina med njimi na leto preseže tisoč milijard dolarjev. Kaj sporazum prinaša in zakaj se v obravnavi trgovine ne moremo izogniti napetostim med ZDA in Kitajsko?
Letošnji Nobelovi nagrajenci za fiziko so trije. Američan Arthur Ashkin je nagrado prejel za razvoj optične pincete, ki je revolucionirala lasersko fiziko in svetlobo spremenila v nadvse uporabno orodje. Z optično pinceto so se odprle možnosti zelo natančnega dela z izjemno majhnimi delci kot tudi na izredno hitrih procesih. Na njeni uporabi temeljijo številna pomembna odkritja, danes so široko uporablja v laboratorijih, v industriji in medicini. Drugi del Nobelove nagrade si bosta razdelila Francoz Francoz Gérerd Mourou in Kanadčanka Donna Strickland, šele tretja prejemnica Nobelove nagrade za fiziko v 117 letih, za odkritje izjemno kratkih visokoenergijskih laserskih pulzov. Z njimi je mogoče rezati ali vrtati luknje v najrazličnejše materiale tudi v tkivo. Uporabljajo se denimo pri operacijah oči. Letošnje nagrade so tako šle odkritjem, ki so svojo izredno uporabno vrednost že temeljito potrdila.
Literarna dela Florjana Lipuša so umetniško tako dovršena, da si pred njihovo močjo niti avstrijska država ne more več zakrivati oči – pa čeprav pisatelj piše o temah, za katere bi si številni med našimi severnimi sosedi želeli, da bi še vedno ostale tabu. Kako pa je z recepcijo Lipuševega opusa na naši strani Karavank? – Ob podelitvi najvišjega avstrijskega priznanja na področju umetnosti Florjanu Lipušu smo o odlikah nagrajenčeve proze spraševali našega radijskega kolega in literarnega kritika, Gorana Deklevo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi studio Radia Ljubljana je bil na Bleiweisovi, zdaj Prešernovi cesti, neposredno za Bavarskim dvorom. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia obložili z zavesami in preprogami, da bi tako zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Le mikrofon na mizi, središče in prispodoba radijskega dela, je bil v začetku en sam. Tudi velikopotezno imenovani “veliki” studio za nastopajoče je bil tako majhen, da so pri nastopu večjega zbora morali odpreti vrata in pevci z močnejšimi glasovi so prepevali kar s hodnika. Prvi tehnik slovenskega radia, Franc Kramar – Rado se je tistih dni spominjal takole.
Začetek oktobra že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes so v Stockholmu razglasili letošnja nagrajenca za področje medicine in fiziologije. Prestižno znanstveno priznanje prejmeta Američan James Allison in Japonec Tasuku Honjo za odkritja, ki so omogočila razvoj povsem novega in učinkovitega zdravljenja rakavih obolenj. O njunem prelomnem raziskovalnem delu se je Iztok Konc pogovarjal s strokovnim direktorjem Onkološkega inštituta v Ljubljani doktorjem Viljemom Kovačem. Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Zavod Krog v Libanonu in Jordaniji izobražuje ženske in otroke, ki so pribežali iz Sirije, ter revnejše prebivalce okoliških območij.
Nataša Lang se je pred začetkom študijskega leta pogovarjala z direktorjem Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Francijem Demšarjem. Agencija s pomočjo zunanjih strokovnjakov bedi nad kakovostjo našega visokošolskega in višješolskega sistema; akreditira študijske programe in njihove izvajalce, torej višje šolske in visokošolske zavode.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z gostom smo vas povabili na dan odprtih vrat našega oddajniškega centra na Pohorju in se dotaknili tudi prihodnosti radijske tehnologije. Naš gost je bil Bojan Ramšak, vodja službe za razvoj.
V Portorožu v hotelu Bernardin se je začel Managerski kongres v organizaciji Združenja Manager. Vsako leto se posvečajo razmislekom o tistih temah, ki najbolj oblikujejo naše poslovno okolje. Letos bodo opozorili na pomanjkanje sodelovanja v gospodarstvu in družbi. Sodelovanje pa je ključ do višje produktivnosti. Pred začetkom kongresa, ki se ga udeležujejo domači vodje podjetij in tuji ugledni gostje, tudi profesorji, pa predsednik vlade Marjan Šarec (njegov pozdravni nagovor bo po peti uri), je bil znan nagrajenec – letošnji Manager leta. Naslov pripade Boštjanu Gorjupu, širši javnosti je znan kot predsednik Gospodarske zbornice, sicer pa je direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje. To je Boscheva tovarna kuhinjskih oziroma gospodinjskih naprav, zlasti premium aparatov.
Neveljaven email naslov