Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces? Spremljamo na Prvem.
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces?
Poganjanja glede sprejema omenjenega sporazuma obširno spremljamo tudi na Prvem. V spodnjih posnetkih lahko poslušate, kaj se je glede sporazuma dogajalo v minulih dneh.
Poročanje o poteku pogajanj glede sprejemanja sporazuma TTIP v oddaji Dogodki in odmevi, ki je bila na sporeu 30. 4. 2016.
O sporazumu TTIP smo govorili tudi v oddaji Tedenski aktualni mozaik, ki ste jo lahko poslušali minulo soboto.
Poglobljeni analizi sporazuma TTIP pa smo pozornost namenili tudi v oddaji Studio ob 17h, do katerega lahko dostopite s klikom na to povezavo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces? Spremljamo na Prvem.
Po pisanju nemškega časnika Süddeustche Zeitung obstaja dvom v vrstah Evropske komisije, da bo po objavi dela dokumentov o pogajanjih prostotrgovinski sporazum z ZDA sploh sklenjen. Objava dokumentov, ki jih je priskrbela nizozemska pisarna okoljevarstvene organizacije Greenpeace, prvič v večji meri razgalja ameriške interese in stališča, pri katerih se strani močno razhajata. Mednje sodi tudi hrana oziroma kmetijstvo. Evropa želi ohraniti zdajšnjo stopnjo zaščite okolja in hrane skupaj z geografskimi porekli izdelkov. ZDA za svojo živilsko industrijo, ki uporablja tudi gensko spremenjene organizme, zahteva večji dostop do evropskega trga. Boj se odvija tudi na strani pesticidov in kemikalij, pa vzpostavitve mehanizma za reševanje sporov med državami in vlagatelji.
Sporazum s kratico TTIP, ki pomeni ČEZATLANTSKO TRGOVINSKO IN NALOŽBENO PARTNERSTVO, je dve leti in pol predmet pogajanj – dotaknil pa se bo praktično vseh področij, saj ne gre za klasičen prostotrgovinski sporazum z odpravo carin (te zdaj znašajo v povprečju 4%), pač pa za odpravo necarinskih ovir, kar bi podjetjem na obeh straneh Atlantika zmanjšalo stroške in spodbudilo trgovanje. A obstaja strah, da se bo Evropa preveč odprla za poceni ameriške živilske proizvode in kemikalije, strah pred vnosom nerazumljenih gensko spremenjenih organizmov, strah pred izgubo delovnih mest in tem, da bodo ameriške korporacije zlahka tožile evropske države, če bodo želele zaščititi potrošnika. Obstajajo pa tudi nedvomno koristne strani sklenitve sporazuma, med drugim odprava dvojnih inšpekcijskih pregledov, ki proizvajalcem povzročajo nepotrebno visoke stroške, inšpektorjem pa kratijo čas, ki bi lahko namenili za pregled blaga iz drugih delov sveta.
Vprašanje je, kakšne bodo posledice objave dela dokumentov TTIP. Kaj to pomeni za pogajalski in politični proces?
Poganjanja glede sprejema omenjenega sporazuma obširno spremljamo tudi na Prvem. V spodnjih posnetkih lahko poslušate, kaj se je glede sporazuma dogajalo v minulih dneh.
Poročanje o poteku pogajanj glede sprejemanja sporazuma TTIP v oddaji Dogodki in odmevi, ki je bila na sporeu 30. 4. 2016.
O sporazumu TTIP smo govorili tudi v oddaji Tedenski aktualni mozaik, ki ste jo lahko poslušali minulo soboto.
Poglobljeni analizi sporazuma TTIP pa smo pozornost namenili tudi v oddaji Studio ob 17h, do katerega lahko dostopite s klikom na to povezavo.
Danes 100. rojstni dan obeležuje Narodna galerija v Ljubljani. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti. V svojem neprekinjenem delovanju je preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Z direktorico Narodne galerije doktorico Barbaro Jaki se je pogovarjal Marko Rozman.
Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani poskrbela za prvovrstno presenečenje in se z virtuozno igro povzpela na vrh košarkarskega prestola Evrope, je sinoči pokopala vse upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo. O tem, kako je lahko prišlo do tako globokega padca in kam v resnici sodi slovenska reprezentanca ter kakšna je njena prihodnost na evropskem in svetovnem košarkarskem parketu, smo se pogovarjali s športnim komentatorjem Francijem Pavšerjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končal že 51. Mednarodni obrtni sejem v Celju, v okviru katerega so potekale številne delavnice in posveti, med drugim tudi o turizmu. Konkretneje, tematika se je posvečala vprašanju kakovosti 5-zvezdičnih doživetij v Sloveniji. Razprave se je udeležila tudi Tina Lamovšek.
Moč potnega lista merimo po svobodi potovanja, ki jo omogoča. Seznam najvplivnejših potnih listov že 12 let objavlja in posodablja podjetje Henley & Partners. Nanj uvršča potne liste iz 199 držav, najvišje pa je tisti potni list, s katerim lahko brez vizuma potujete v največ držav. Na vrhu seznama najmočnejših na svetu sta trenutno dve azijski državi. Kdor ima v rokah japonski ali singapurski potni list, lahko brez vizuma potuje v 189 izmed 218 držav na svetu. S slovenskim potnim listom brez vizuma pridemo v 9 držav manj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Danes na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poteka posvet Dostopnejše tehnologije in okolja za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom. Posvet je organiziran v okviru mednarodnega tedna gluhih, ki bo zadnji teden v septembru, različne aktivnosti pa potekajo že zdaj z namenom boljšega vključevanje gluhih v družbo. Petra Medved se je pred posvetom pogovarjala s tremi gosti o tem, kakšna je dostopnosti do informacij v Sloveniji za osebe z okvaro sluha.
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in v Mestnem društvu gluhih Ljubljana bodo ta mesec pripravili vrsto dejavnosti in različnih dogodkov z namenom boljšega vključevanja gluhih v družbo. Mednarodni dan gluhih, ki je konec meseca, bodo tako pri nas zaznamovali že v soboto s slavnostno akademijo, aktivnosti pa bodo trajale vse do 14. novembra – dneva slovenskega znakovnega jezika, ko bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik. Prispevek Petre Medved.
V današnjem času smo priča nenehnim novostim v svetu tehnologije katerega del so tudi starejši ljudje. Z nenehnimi spremembami se počutijo izgubljeni, zmedeni, izključeni. Znanja, potrebna za uporabo novih tehnologij, so porazdeljena neenakomerno. O tem je tekla tudi razprava na današnjem posvetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki uvaja elektronske storitve za starejše od 55 let. Spremljal jo je Marko Rozman.
V evropskem parlamentu že dolgo opozarjajo na kršitve temeljnih pravc na Madžarskem. Današnja razprava še vedno poteka, poroča naša dopisnica Erika Štular. Na zasedanje je prišel madžarski premier Viktor Orban, ki pa je že sam dejal, da pričakuje potrditev razvpitega poročila poslanke Zelenih Judith Sargentini, v katerem dokazujejo tveganje sistematičnih kršitev temeljnih evropskih vrednost demokracije, vladavine prava in človekovih pravic - od neodvisnosti, svodobe izražanja, akademske svobode do pravic beguncev in manjšin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki letos poteka pod geslom – ustavimo poškodbe hrbtenjače. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so se v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pridružili pobudi Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače z namenom, da javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsakogar in kjerkoli, so še opozorili na Inštitutu Soča. Več pa v prispevku Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Ob 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija RTV pripravlja različne obeležitve tega praznika. Ena izmed njih so tudi dnevi odprtih vrat oddajnikov RTV Slovenija. 29. julij, 2. september, 30. september, tri nedelje, od 8. do 14. ure, trije oddajniki: Nanos, Kum in Pohorje. Ta vikend bo za obiskovalce odprt oddajnik na Kumu, zato smo v studio Prvega povabili Andreja Trojerja, vodjo službe oddajni centri
Neveljaven email naslov