Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa.
Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali s prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Profesor Dragan Mihailović, šlo je za temeljno raziskavo, gre pa za nadvse uporaben rezultat. Morda se to razlikuje od občega prepričanja, da temeljne raziskave ne dajo aplikativnih rezultatov?
To ni edini primer, kjer temeljne raziskave hitro pripeljejo do uporabe. Celo bi rekel, vsi revolucionarni dosežki so te vrste, niso načrtovani. Tukaj smo imeli nekaj v mislih, inspiracijo v uporabi. Preklop upornosti materiala je pojav, ki je uporaben za spominski element. Ampak, to ni bilo izhodišče raziskav, tudi ni bilo v projektu zapisano. Raziskava je bila popolno temeljne narave, zanimalo nas je kako se snov obnaša v zelo kratkem času, še posebej, ko gre skozi nek fazni prehod. To je raziskava, ki jo financira Evropski raziskovalni sklad, in je popolnoma temeljne narave. Tam je celo nezaželeno kakšne prevelike obljube dajati o aplikacija, ampak zgolj o pomembnih temeljnih aspektih.
Torej so vas rezultati presenetili?
Pravzaprav, niti ne (hahaha). Ne morem reči, da nismo imeli nekaj v mislih v ozadju. Brez skrbi, da je bilo neko vodilo. Ampak je pa res, da te raziskave trajajo že zelo dolgo. Na tem materialu smo začeli delati že pred več kot 15 leti. Že takrat smo demonstrirali neko možno uporabo, vsaj nakaz uporabe v kvantnih računalnikih, kot nek spominski element. Tisto smo potem opustili, ker je bilo tehnološko nezanimivo. Mimogrede, to zdaj postaja zopet aktualno, kmalu bo Evropa na tem področju naredila velike premike. No, ampak tukaj gre za povsem klasičen spominski element. Krmili se ga z električnimi sunki, ki so tipično 5 voltni, tako kot je vsa ostala elektronika, ali pa 2 voltni. Združljivi so z obstoječo elektroniko. Zapis je pa tudi klasičen, gre za bite, 0 ali 1, upor je ali pa ga ni. Kovinsko stanje ali izolatorsko stanje in med njima preklapljamo.
Superračunalnikov je vse več, vse več imamo podatkov, ki jih hranimo in uporabljamo. Ali pričakujete odziv večjih podjetij? Bodo zainteresirana za to odkritje?
Upam, da da, vsekakor. Te vrste raziskave so v večjih podjetjih že pod površino, jih ne vidimo v javnosti. Kaj delajo Intel, IBM… vidimo šele takrat, ko je izdelek že naprodaj. Zelo redko lahko izvemo kaj v naprej, razen, če to hočejo. Konkurenčne tehnologije, ki so trenutno znane in najavljene, so bistveno počasnejše in energijsko bolj potratne. To vemo. Naš primer je uporaben. Bomo pa videli, kakšen bo odziv. Evropsko skupnost smo zaprosili za sredstva, ki nam bi pomagala vsaj plačati patente za ta primer. Teh sredstev v Sloveniji pač ni na voljo. Če ne patentiramo, potem vse ostane lepo v akademskih vodah. No, upam, da bomo vendarle uspeli. Potem pa bi radi tehnologijo razvijali naprej. Predvsem bi radi pokazali praktično napravico. Se pravi čip z večjim številom spominskih elementov, ki dejansko deluje s to napovedano hitrostjo. To je velik izziv. Tudi navadna elektronika ne dela tako hitro. Že samo vezje je treba načrtovati na novo. To so pač novi veliki koraki naprej in tega se je treba lotiti. Veliko znanja in razumevanja je treba še pridobiti, da bomo lahko napredovali.
V sporočilu za javnost ste zapisali, da je ameriška vlada razpisala program, ki naj bi se prav s tem ukvarjal.
Ta razpis ameriške vlade oziroma Department of Defense je konkretno za iskanje novih tovrstnih rešitev, kjer so nakazali naš primer kot izhodišče za nadaljnje raziskave. Ta preklop v skrito stanje v neravnovesnih primerih očitno nakazuje raziskovalcem po celem svetu, kako je treba iskati podobne pojave. Ali je to pravi material, ali je kakšen drug… Mislim, da je za sodbo bistveno prezgodaj. brez dvoma pa je vredno investirati v to, da se to išče. In ta projekt namenja kar nekaj lepih milijonov samo za preliminarne raziskave, naš članek je pa naveden kot izhodišče.
Vi pa pri tem raziskovanju ne morete sodelovati?
Pogovarjal sem se s kolegi iz Los Alamosa v Ameriki in tudi iz nekega drugega laboratorija. Povedali so mi, da so pravila pač taka, da do tovstnih razpisov tujci nimajo dostopa, ker so strateške narave. Američani smatrajo, da je področje računalništva danes izjemno pomembno. Celo Bela hiša ima svoj lastni program, ki neodvisno od vseh agencij financira raziskave superračunalništva. To je futuristično, ampak to je izjemno pomembna panoga, podobna revoluciji interneta. Vpliv superračunalnikov in umetne inteligence, ki je s tem povezana, zna spremeniti svet.
Koliko pa je te stvari, ki ste jih pravkar povedali, prepoznala Slovenija? Se slovenska vlada zaveda tega, kako vrhunske strokovnjake ima na tem področju?
Država nekako ne vidi ravno celovite slike. In to je največji problem. Ko nastane neko novo področje, se ne odzove pravočasno. Po drugi strani pa zelo težko razumemo, pa kakšnih poteh financirajo različne projekte, ker niso usmerjene v podporo zelo prepulzivnih smeri, novih področij. Gre bolj za to, da se da vsakemu malo. Pa socialna politika podpore raziskovalcem, vsi morajo preživeti, tako se ustrezno tudi denar razdeli.
Kaj pa slovenska industrija? Je pokazala zanimanje, gre tukaj za dobro sodelovanje?
Tukaj pa je zanimiv primer. mislim, da izvrstno sodelujemo s podjetjem LPKF v Naklem, ki je tudi ključno prispevalo k temu članku. Oni izdelujejo napravo za nanostrukturiranje, ki je bila razvita v okviru centra odličnosti za nanotehnologije. To napravo smo uporabili za izdelavo teh vezij, ki so v tem članku, to zdaj uporablja tudi veliko drugih slovenskih raziskovalcev. Je pa tudi velik komercialni hit, če prav razumem. Ta vložek v okviru centra odličnosti se je več kot podeseteril. Torej, odlična investicija. Problem pa je, da tovrstnih raziskav ni možno financirati s strani industrije, ker je to vendarle dolgoročna zadeva. Industrija po podatkih daje v Sloveniji zelo veliko denarja za raziskave in investicije, mi pa tega ne vidimo. V raziskovalni sferi, torej na univerzah in na inštitutih, je tega denarja zelo malo. Očitno ne gre zares v raziskave ali pa ga enostavno porabijo sami. Želim vsekakor zelo dobro sodelovati z industrijo, v nekaterih primerih, kot je ta, se to tudi uresniči. Ni pa nobene celovite politike, kako bi se to zares udejanjilo. Mislim pa, da do zdaj tudi v okviru pametne specializacije, to ni uspelo.
Kot ste prej omenili, upate, da bo vaša rešitev patentirana. Kaj se bo zgodilo, če ne bo?
Patente smo vložili. Torej problem s patenti je v tem, da mora vsaka država posebej vložiti patent, vsak tak vložek stane nekaj tisoč evrov. To tipično v tujini podprejo velike korporacije ali država. Zato ker pač nimamo denarja in nobenega fonda, iz katerega bi te patente pokrivali. Ti patenti so zdaj v razpravi pri patentnih uradnikih, en slovenski patent je že patentiran. Ampak problem je v tem, da če ne bomo teh patentov vzdrževali, bo vse zapadlo in bo ničvredno.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa.
Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali s prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Profesor Dragan Mihailović, šlo je za temeljno raziskavo, gre pa za nadvse uporaben rezultat. Morda se to razlikuje od občega prepričanja, da temeljne raziskave ne dajo aplikativnih rezultatov?
To ni edini primer, kjer temeljne raziskave hitro pripeljejo do uporabe. Celo bi rekel, vsi revolucionarni dosežki so te vrste, niso načrtovani. Tukaj smo imeli nekaj v mislih, inspiracijo v uporabi. Preklop upornosti materiala je pojav, ki je uporaben za spominski element. Ampak, to ni bilo izhodišče raziskav, tudi ni bilo v projektu zapisano. Raziskava je bila popolno temeljne narave, zanimalo nas je kako se snov obnaša v zelo kratkem času, še posebej, ko gre skozi nek fazni prehod. To je raziskava, ki jo financira Evropski raziskovalni sklad, in je popolnoma temeljne narave. Tam je celo nezaželeno kakšne prevelike obljube dajati o aplikacija, ampak zgolj o pomembnih temeljnih aspektih.
Torej so vas rezultati presenetili?
Pravzaprav, niti ne (hahaha). Ne morem reči, da nismo imeli nekaj v mislih v ozadju. Brez skrbi, da je bilo neko vodilo. Ampak je pa res, da te raziskave trajajo že zelo dolgo. Na tem materialu smo začeli delati že pred več kot 15 leti. Že takrat smo demonstrirali neko možno uporabo, vsaj nakaz uporabe v kvantnih računalnikih, kot nek spominski element. Tisto smo potem opustili, ker je bilo tehnološko nezanimivo. Mimogrede, to zdaj postaja zopet aktualno, kmalu bo Evropa na tem področju naredila velike premike. No, ampak tukaj gre za povsem klasičen spominski element. Krmili se ga z električnimi sunki, ki so tipično 5 voltni, tako kot je vsa ostala elektronika, ali pa 2 voltni. Združljivi so z obstoječo elektroniko. Zapis je pa tudi klasičen, gre za bite, 0 ali 1, upor je ali pa ga ni. Kovinsko stanje ali izolatorsko stanje in med njima preklapljamo.
Superračunalnikov je vse več, vse več imamo podatkov, ki jih hranimo in uporabljamo. Ali pričakujete odziv večjih podjetij? Bodo zainteresirana za to odkritje?
Upam, da da, vsekakor. Te vrste raziskave so v večjih podjetjih že pod površino, jih ne vidimo v javnosti. Kaj delajo Intel, IBM… vidimo šele takrat, ko je izdelek že naprodaj. Zelo redko lahko izvemo kaj v naprej, razen, če to hočejo. Konkurenčne tehnologije, ki so trenutno znane in najavljene, so bistveno počasnejše in energijsko bolj potratne. To vemo. Naš primer je uporaben. Bomo pa videli, kakšen bo odziv. Evropsko skupnost smo zaprosili za sredstva, ki nam bi pomagala vsaj plačati patente za ta primer. Teh sredstev v Sloveniji pač ni na voljo. Če ne patentiramo, potem vse ostane lepo v akademskih vodah. No, upam, da bomo vendarle uspeli. Potem pa bi radi tehnologijo razvijali naprej. Predvsem bi radi pokazali praktično napravico. Se pravi čip z večjim številom spominskih elementov, ki dejansko deluje s to napovedano hitrostjo. To je velik izziv. Tudi navadna elektronika ne dela tako hitro. Že samo vezje je treba načrtovati na novo. To so pač novi veliki koraki naprej in tega se je treba lotiti. Veliko znanja in razumevanja je treba še pridobiti, da bomo lahko napredovali.
V sporočilu za javnost ste zapisali, da je ameriška vlada razpisala program, ki naj bi se prav s tem ukvarjal.
Ta razpis ameriške vlade oziroma Department of Defense je konkretno za iskanje novih tovrstnih rešitev, kjer so nakazali naš primer kot izhodišče za nadaljnje raziskave. Ta preklop v skrito stanje v neravnovesnih primerih očitno nakazuje raziskovalcem po celem svetu, kako je treba iskati podobne pojave. Ali je to pravi material, ali je kakšen drug… Mislim, da je za sodbo bistveno prezgodaj. brez dvoma pa je vredno investirati v to, da se to išče. In ta projekt namenja kar nekaj lepih milijonov samo za preliminarne raziskave, naš članek je pa naveden kot izhodišče.
Vi pa pri tem raziskovanju ne morete sodelovati?
Pogovarjal sem se s kolegi iz Los Alamosa v Ameriki in tudi iz nekega drugega laboratorija. Povedali so mi, da so pravila pač taka, da do tovstnih razpisov tujci nimajo dostopa, ker so strateške narave. Američani smatrajo, da je področje računalništva danes izjemno pomembno. Celo Bela hiša ima svoj lastni program, ki neodvisno od vseh agencij financira raziskave superračunalništva. To je futuristično, ampak to je izjemno pomembna panoga, podobna revoluciji interneta. Vpliv superračunalnikov in umetne inteligence, ki je s tem povezana, zna spremeniti svet.
Koliko pa je te stvari, ki ste jih pravkar povedali, prepoznala Slovenija? Se slovenska vlada zaveda tega, kako vrhunske strokovnjake ima na tem področju?
Država nekako ne vidi ravno celovite slike. In to je največji problem. Ko nastane neko novo področje, se ne odzove pravočasno. Po drugi strani pa zelo težko razumemo, pa kakšnih poteh financirajo različne projekte, ker niso usmerjene v podporo zelo prepulzivnih smeri, novih področij. Gre bolj za to, da se da vsakemu malo. Pa socialna politika podpore raziskovalcem, vsi morajo preživeti, tako se ustrezno tudi denar razdeli.
Kaj pa slovenska industrija? Je pokazala zanimanje, gre tukaj za dobro sodelovanje?
Tukaj pa je zanimiv primer. mislim, da izvrstno sodelujemo s podjetjem LPKF v Naklem, ki je tudi ključno prispevalo k temu članku. Oni izdelujejo napravo za nanostrukturiranje, ki je bila razvita v okviru centra odličnosti za nanotehnologije. To napravo smo uporabili za izdelavo teh vezij, ki so v tem članku, to zdaj uporablja tudi veliko drugih slovenskih raziskovalcev. Je pa tudi velik komercialni hit, če prav razumem. Ta vložek v okviru centra odličnosti se je več kot podeseteril. Torej, odlična investicija. Problem pa je, da tovrstnih raziskav ni možno financirati s strani industrije, ker je to vendarle dolgoročna zadeva. Industrija po podatkih daje v Sloveniji zelo veliko denarja za raziskave in investicije, mi pa tega ne vidimo. V raziskovalni sferi, torej na univerzah in na inštitutih, je tega denarja zelo malo. Očitno ne gre zares v raziskave ali pa ga enostavno porabijo sami. Želim vsekakor zelo dobro sodelovati z industrijo, v nekaterih primerih, kot je ta, se to tudi uresniči. Ni pa nobene celovite politike, kako bi se to zares udejanjilo. Mislim pa, da do zdaj tudi v okviru pametne specializacije, to ni uspelo.
Kot ste prej omenili, upate, da bo vaša rešitev patentirana. Kaj se bo zgodilo, če ne bo?
Patente smo vložili. Torej problem s patenti je v tem, da mora vsaka država posebej vložiti patent, vsak tak vložek stane nekaj tisoč evrov. To tipično v tujini podprejo velike korporacije ali država. Zato ker pač nimamo denarja in nobenega fonda, iz katerega bi te patente pokrivali. Ti patenti so zdaj v razpravi pri patentnih uradnikih, en slovenski patent je že patentiran. Ampak problem je v tem, da če ne bomo teh patentov vzdrževali, bo vse zapadlo in bo ničvredno.
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin. Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč. SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog notranjega ministra Aleša Hojsa o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojs
Premier Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da ne gre za zvišanje plače, ampak dejansko umestitev v dovoljene okvirje, a dejstvo je, da bodo plače trenutnega ministrskega zbora in njihovih namestnikov višje od tistih v prejšnjem mandatu. Sogovornike Katje Arhar je odločitev vlade presenetila, a se hkrati strinjajo, da so ministri premalo plačani. Vendar zdaj ni čas za takšne poteze, so si enotni!
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in to - iz čisto posebnega kotička z razgledom na morje.
Zakaj ni jasnega protokola za način dela v podjetjih se sprašujejo sindikati. Inšpektorji za delo, pa na teren v prihodnjih dneh pošiljajo svoje ekipe.
Novi koronavirus je bolj nevaren za bolnike s kroničnimi boleznimi. Podatki namreč kažejo, da pri njih okužba traja dlje, njen potek pa je velikokrat težji. Zaradi tega so v skrbeh tudi ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč in alergijami. Kako COVID-19 lahko ogrozi njihovo zdravje se je na Kliniki Golnik pozanimal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, kjer so starši ločeni in imajo z bivšim partnerjem sodno določene stike glede otrok? Namreč, stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive. Upoštevajoč pravna pravila je potrebno dosledno spoštovanje veljavnih sodnih odločb. Glede na trenutno situacijo pa je prav tako potrebno dosledno spoštovanje veljavnih preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje možnosti širjenja oziroma preprečevanja okužbe ter spoštovanje navodil pristojnih organov oziroma služb v zvezi s koronavirusom. – kako naj torej ukrepajo v danih razmerah vsi vpleteni – ali se morajo še vedno striktno držati določenih stikov in obiskov? Tina Lamovšek se je pogovarjala z odvetnico Nino Radulovič.
Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.
Tjaž Nemanič in Tadeja Milivojevič Nemanič imata štiri otroke. Najbolj pomemeben je po njunem mnenju pogovor.
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami. Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.
Zaradi koronavirusne bolezni se moramo izogibati bližnjim stikom z ljudmi. Kako se ob varnostnih ukrepih sporazumevati z gluhoslepimi in jim prenesti vse informacije o tej bolezni, glede na to, da sporazumevanje z njimi temelji na dotiku, smo vprašali doktorico Simono Gerenčer Pegan, sekretarko in strokovno vodjo združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Novinarki Petri Medved je povedala, da kljub taki komunikaciji upoštevajo vsa navodila in si prizadevajo, da bi tem ljudem, ki po večini živijo v osami, omogočili najnujnejšo pomoč, ki jo potrebujejo, spodbujajo pa jih tudi, naj kakovostno preživijo obdobje, ko so doma.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji deluje Klicni center za koronavirus. Na brezplačni telefonski številki 080 14 04 študenti medicine odgovarjajo na vsa vprašanja povezana z epidemijo. »Dobra informacija je v tem trenutku najpomembnejša,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki bdi nad delovanjem klicnega centra. Podrobneje pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Da bi preprečili širjenje okužbe z novim koronavirusom, so zaprli svoja vrata tudi varstveno delovni centri po državi. Ljudi z motnjo v duševnem razvoju je bilo zato potrebno na njim razumljiv način seznaniti, kaj pomeni koronavirusna bolezen, je povedala direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. V pogovoru z novinarko Petro Medved je opozorila tudi na težave, ki bi se lahko pojavile v tem času - med drugim je bilo v VDC poskrbljeno tudi za topel obrok za te ljudi, veliko od teh ljudi ga namreč nima doma in se vprašala, kako bo poskrbljeno za te ljudi, če zbolijo njihovi starši ali skrbniki.
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo? Foto: geralt/ pixabay
Gospodarstvo že močno čuti posledice širjenja novega virusa v Sloveniji in svetu. A najhujše šele prihaja. V teh razmerah bi morala država vskočiti z vsemi topovi. To pomeni, da bi morala podjetjem in zaposlenim pomagati v kar največji meri. Tako meni profesor ekonomije Sašo Polanec, ki je v pogovoru z Majo Derčar komentiral tudi napovedane gospodarske ukrepe.
Pri izrednih ukrepih obstaja zmeraj nevarnost, da obtičijo v podzavesti – ne le državljanov, pač pa predvsem oblastnikov. Aleš Kocjan
Neveljaven email naslov