Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Poroča v prispevku Marjan Vešligaj.
V današnjem času mestni parki niso več ločen del urbanega prostora. Ne govorimo več o mestnih parkih in tudi ne o zelenih sistemih. Park, zelena površina je del vsakega načrtovanja, del ureditve prostora in del vsakdanjega življenja v našem širšem prostoru in v našem zasebnem domovanju. Danes govorimo o zeleni infrastrukturi. Ko načrtujemo gradnjo, načrtujemo tudi stroške vzdrževanja. Na konferenci smo lahko zasledili primer prakse mest s katerimi Ljubljana sodeluje v evropskem projektu Turas. Na primer London ali Stuttgart, kjer je v načrtovanje vključena tudi izraba deževnice, kar potem vpliva na zmanjševanje nevarnosti poplav. Ana Kučan z biotehniške fakultete je pri tem opozorila na težave, ki jih imajo pri nas v medsebojnem razumevanju tisti, ki objekt načrtujejo in tisti, ki ga potem vzdržujejo.
Sodelovanje med načrtovanjem in vzdrževanjem je zelo težko. Zato morajo vzdrževalci nujno sodelovati že pri načrtovanju, da se celotni cikel izvede tako, kot se mora.
To pa je začaran krog v katerega so vpeti tako država, kot občina, gospodarski subjekti in posamezniki. Slovenija prenavlja strategijo prostorskega razvoja, pripravlja vizijo razvoja do leta 2050, prenavlja prostorsko zakonodajo in zdaj je priložnost, da v strateške dokumente vključi tudi izzive zelene infrastrukture.
Naše občine skrbijo za javne površine v javni lasti. Ne znajo pa se spopadati z vprašanjem celovitosti in vključevanjem urejanja javnih površin, ki so v zasebni lasti. In ravno celovito obvladovanje tega fenomena je naloga lokalnih skupnosti.
Ljubljana ne bi bila Zelena prestolnica Evrope, če ne bi lahko tudi sama pokazala primere dobre prakse. Tu so parki, ki se začno v urbanem središču in se nadaljujejo v mestno okolico. Primer, ki v tujini ni minil brez odziva, je ureditev Šmartinske ceste. Nekoč so bili ob njej, na eni strani divje urejeni vrtički, na drugi strani degradirano območje. Zdaj je nasproti stanovanjskega naselja urejen park s pogledom na kulturni spomenik.
Na konferenci so bili tudi gostje iz Zagreba in Beograda, kjer bodo naslednji gostitelji krajinskih arhitektov.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Poroča v prispevku Marjan Vešligaj.
V današnjem času mestni parki niso več ločen del urbanega prostora. Ne govorimo več o mestnih parkih in tudi ne o zelenih sistemih. Park, zelena površina je del vsakega načrtovanja, del ureditve prostora in del vsakdanjega življenja v našem širšem prostoru in v našem zasebnem domovanju. Danes govorimo o zeleni infrastrukturi. Ko načrtujemo gradnjo, načrtujemo tudi stroške vzdrževanja. Na konferenci smo lahko zasledili primer prakse mest s katerimi Ljubljana sodeluje v evropskem projektu Turas. Na primer London ali Stuttgart, kjer je v načrtovanje vključena tudi izraba deževnice, kar potem vpliva na zmanjševanje nevarnosti poplav. Ana Kučan z biotehniške fakultete je pri tem opozorila na težave, ki jih imajo pri nas v medsebojnem razumevanju tisti, ki objekt načrtujejo in tisti, ki ga potem vzdržujejo.
Sodelovanje med načrtovanjem in vzdrževanjem je zelo težko. Zato morajo vzdrževalci nujno sodelovati že pri načrtovanju, da se celotni cikel izvede tako, kot se mora.
To pa je začaran krog v katerega so vpeti tako država, kot občina, gospodarski subjekti in posamezniki. Slovenija prenavlja strategijo prostorskega razvoja, pripravlja vizijo razvoja do leta 2050, prenavlja prostorsko zakonodajo in zdaj je priložnost, da v strateške dokumente vključi tudi izzive zelene infrastrukture.
Naše občine skrbijo za javne površine v javni lasti. Ne znajo pa se spopadati z vprašanjem celovitosti in vključevanjem urejanja javnih površin, ki so v zasebni lasti. In ravno celovito obvladovanje tega fenomena je naloga lokalnih skupnosti.
Ljubljana ne bi bila Zelena prestolnica Evrope, če ne bi lahko tudi sama pokazala primere dobre prakse. Tu so parki, ki se začno v urbanem središču in se nadaljujejo v mestno okolico. Primer, ki v tujini ni minil brez odziva, je ureditev Šmartinske ceste. Nekoč so bili ob njej, na eni strani divje urejeni vrtički, na drugi strani degradirano območje. Zdaj je nasproti stanovanjskega naselja urejen park s pogledom na kulturni spomenik.
Na konferenci so bili tudi gostje iz Zagreba in Beograda, kjer bodo naslednji gostitelji krajinskih arhitektov.
Makedonija je ena od držav na Zahodnem Balkanu, ki jo je migrantski val najbolj prizadel. Tamkajšnje oblasti so pred nekaj tedni zaprle mejo z Grčijo in tako prekinile balkansko migrantsko pot. Država se ob tem ukvarja tudi z veliko politično nestabilnostjo, težkimi gospodarskimi razmerami, predvsem zaradi spora z Grčijo je zastalo tudi njeno približevanje evroatlantskim povezavam. Z makedonskim predsednikom Gjorgejem Ivanovom se je pogovarjal naš dopisnik Boštjan Anžin.
V Kulturnem centru Delavski dom v Zagorju ob Savi se je včeraj popoldan pričela jubilejna 25. revija Zagorje ob Savi, na kateri bo skupaj prepevalo okoli 2 tisoč otrok iz Slovenije in zamejstva. Državno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, bo potekalo do srede zvečer, ko bodo razglasili najboljše zbore, zborovodje in korepetitorje. Prvi dan se je bienalne revije, ki jo v Zagorju ob Savi prirejajo od leta 1968, udeležila tudi Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Motoristi so ena izmed najbolj ogroženih skupin v prometu, lani se je močno povečalo število umrlih in poškodovanih na slovenskih cestah. Ob začetku nove sezone se jim bomo pridružili na enem izmed poligonov, kjer se bodo ta vikend lahko učili varne vožnje, in se o osnovah v živo pogovorili z inštruktorjem in vajenci.
Ameriški predsednik Barack Obama je na zgodovinskem obisku na Kubi. Po več kot pol stoletja zelo slabih odnosov so Združene države Amerike in Kuba lani obnovile diplomatske odnose. Težave pa ostajajo. Američani še niso ukinili vseh ukrepov, kubanski socialistični režim, pa čeprav v hudih gospodarskih težavah, pa ne privoli v demokratizacijo. O ameriško-kubanskih odnosih bomo govorili v oddaji s Tomažem Gerdenom.
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Iz nacionalnega inštituta za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT so sporočili, da so v minulih tednih prejeli več prijav okužbe z izsiljevalskim virusom Locky. Virus zašifrira vse datoteke, ki jih lahko odklenmo samo, če kriminalcem plačamo odkupnino. Izsiljevalski virusi od konca lanskega leta vse bolj pogosto napadajo računalnike pri nas, odkupnine pa so se močno povečale, znesek zdaj znaša 1500 evrov. Žrtev okužbe mora odkupnino plačati v kriptovaluti bitcoin, prejemnika nakazila se tako namreč ne da izslediti. Kako se z virusom okužimo, kaj storiti po tem in kako okužbo preprečiti? Urška Henigman se je o tem pogovarjala z Marto Štefanič.
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi.
Les je spet tudi pri nas vse bolj priljubljen gradbeni material, kar bo najverjetneje opaziti tudi na letošnjem sejmu Dom, ki se jutri začenja v Ljubljani. Mi pa vam že danes v poslušanje ponujamo pogovor s prvim možem družbe Mitos Grup, v kateri izdelujejo mobilne hiške, Matejem Makoterjem. V Iljaševcih v Prlekiji ga je obiskala Lidija Kosi in ga najprej vprašala ali je res, da ljudje naročajo vedno večje mobilne hiše.
Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:
Ženske so na mnogih področjih kljub stalnim opozorilom in prizadevanjem za spremembe še vedno v slabšem položaju kot moški. Na primerljivih delovnih mestih imajo ženske manjše plače, zasedajo manj pomembnih in vodilnih položajev v politiki ter gospodarstvu, opravijo več gospodinjskih del, neenakopravnost pa se odraža tudi v športu. Slednje bi marsikdo verjetno povezal z njihovo manjšo fizično zmogljivostjo, a dejstvo je, da mnoge neenakosti med spoloma v športu temeljijo na predsodkih. Več v prispevku Andreje Gradišar.
V letu 2015 je v Republiki Sloveniji zaprosilo za mednarodno zaščito 42 mladoletnikov brez spremstva. Šest naj bi jih namestili v dijaškem domu v Kranju, kar je izzvalo burne odzive staršev, ki so se obrnili na Mestno občino Kranj, na Gimnazijo Franceta Prešerna in celo na Smučarsko zvezo Slovenije, saj v domu biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Starši so zagrozili, da bodo otroke izpisali iz doma, če bodo vanj namestili otroke brez spremstva. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje nerazumevanja, nestrpnosti in celo sovraštva do beguncev, še posebej pa do otrok brez spremstva. Jana Bajželj se je pogovarjala s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom z Inštituta za osebni razvoj in najprej jo je zanimalo, od kod izvira ta strah pred namestitvijo mladoletnih otrok.
Prejšnji teden je dvignila veliko prahu zgodba kirurginje dr. Katarine Golc, ki je pripovedovala o dogajanju v delovnih okoljih, v katerih je delala v bolnišnici in zasebnem zdravstvenem centru. Njena zgodba se je dotaknila tudi diplomirane medicinske sestre Alenke, ki se je odločila spregovoriti o težavah, ki si jih je nakopala z opozarjanjem na očitne napake pri vsakodnevnem delu na oddelku za nedonošenčke. Pogovor je posnela Lidija Kosi.
Letošnji jubilejni 10. festival gorniškega filma gosti srečanje Mednarodne zveze gorniškega filma, ki vsako leto podeli tudi nagrado za življenjsko delo priznanim ustvarjalcem tega žanra. Letos bodo nagrado prejeli člani skupine Sender films. Na največjem gorniškem festivalu v Sloveniji je letos sicer na ogled 46 filmov z vsega sveta, med njimi je tudi nekaj nagrajencev drugih festivalov. Tričlanska mednarodna žirija bo zmagovalce v štirih kategorijah razglasila jutri, razglasili pa bodo tudi nagrajenca TV Slovenija. Z direktorjem 10. festivala gorniškega filma Silvom Karom se je pogovarjal Jure K. Čokl. Poleg legendarnega himalaista Kurta Diembergerja smo letos lahko slišali tudi predavanja Domna Škofica, Jacka Tackla in Hazel Findlay. Medisjki pokrovitelj festivala je Televizija Slovenija, ki bo podelila posebno nagrado. Zmagovalca v tej kategoriji bodo izbrali Aleša Valič, Andrej Otovčevič in Andraž Pöschl. Nagrajeni filmi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani in Mestnem kinu Metropol na ogled v petek, 19. februarja, v Mestnem kinu Domžale pa konec tedna, 20. in 21. februarja 2016.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Včeraj so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernove nagrade. Kdo so letošnji laureati gotovo že veste, mi vam jih predstavljamo s kratkimi razmišljanji o svojem delu in življenju.
Najbolj nor, glasen in pisan brazilski karneval ni tisti na sambodromu, ki ga vsako leto spremljamo v televizijskih novicah, temveč tisti, ki se dogaja na ulicah Ria in ga priredijo domačini sami. "Blocos de rua" poosebljajo pravi brazilsku pustni duh, nastali pa so v 18. stoletju kot nekakšen odgovor na prestižne evropske karnevale. S Slovenko Anjo Mrak, ki v Riu živi že 5. leto, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov