Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Poroča v prispevku Marjan Vešligaj.
V današnjem času mestni parki niso več ločen del urbanega prostora. Ne govorimo več o mestnih parkih in tudi ne o zelenih sistemih. Park, zelena površina je del vsakega načrtovanja, del ureditve prostora in del vsakdanjega življenja v našem širšem prostoru in v našem zasebnem domovanju. Danes govorimo o zeleni infrastrukturi. Ko načrtujemo gradnjo, načrtujemo tudi stroške vzdrževanja. Na konferenci smo lahko zasledili primer prakse mest s katerimi Ljubljana sodeluje v evropskem projektu Turas. Na primer London ali Stuttgart, kjer je v načrtovanje vključena tudi izraba deževnice, kar potem vpliva na zmanjševanje nevarnosti poplav. Ana Kučan z biotehniške fakultete je pri tem opozorila na težave, ki jih imajo pri nas v medsebojnem razumevanju tisti, ki objekt načrtujejo in tisti, ki ga potem vzdržujejo.
Sodelovanje med načrtovanjem in vzdrževanjem je zelo težko. Zato morajo vzdrževalci nujno sodelovati že pri načrtovanju, da se celotni cikel izvede tako, kot se mora.
To pa je začaran krog v katerega so vpeti tako država, kot občina, gospodarski subjekti in posamezniki. Slovenija prenavlja strategijo prostorskega razvoja, pripravlja vizijo razvoja do leta 2050, prenavlja prostorsko zakonodajo in zdaj je priložnost, da v strateške dokumente vključi tudi izzive zelene infrastrukture.
Naše občine skrbijo za javne površine v javni lasti. Ne znajo pa se spopadati z vprašanjem celovitosti in vključevanjem urejanja javnih površin, ki so v zasebni lasti. In ravno celovito obvladovanje tega fenomena je naloga lokalnih skupnosti.
Ljubljana ne bi bila Zelena prestolnica Evrope, če ne bi lahko tudi sama pokazala primere dobre prakse. Tu so parki, ki se začno v urbanem središču in se nadaljujejo v mestno okolico. Primer, ki v tujini ni minil brez odziva, je ureditev Šmartinske ceste. Nekoč so bili ob njej, na eni strani divje urejeni vrtički, na drugi strani degradirano območje. Zdaj je nasproti stanovanjskega naselja urejen park s pogledom na kulturni spomenik.
Na konferenci so bili tudi gostje iz Zagreba in Beograda, kjer bodo naslednji gostitelji krajinskih arhitektov.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Poroča v prispevku Marjan Vešligaj.
V današnjem času mestni parki niso več ločen del urbanega prostora. Ne govorimo več o mestnih parkih in tudi ne o zelenih sistemih. Park, zelena površina je del vsakega načrtovanja, del ureditve prostora in del vsakdanjega življenja v našem širšem prostoru in v našem zasebnem domovanju. Danes govorimo o zeleni infrastrukturi. Ko načrtujemo gradnjo, načrtujemo tudi stroške vzdrževanja. Na konferenci smo lahko zasledili primer prakse mest s katerimi Ljubljana sodeluje v evropskem projektu Turas. Na primer London ali Stuttgart, kjer je v načrtovanje vključena tudi izraba deževnice, kar potem vpliva na zmanjševanje nevarnosti poplav. Ana Kučan z biotehniške fakultete je pri tem opozorila na težave, ki jih imajo pri nas v medsebojnem razumevanju tisti, ki objekt načrtujejo in tisti, ki ga potem vzdržujejo.
Sodelovanje med načrtovanjem in vzdrževanjem je zelo težko. Zato morajo vzdrževalci nujno sodelovati že pri načrtovanju, da se celotni cikel izvede tako, kot se mora.
To pa je začaran krog v katerega so vpeti tako država, kot občina, gospodarski subjekti in posamezniki. Slovenija prenavlja strategijo prostorskega razvoja, pripravlja vizijo razvoja do leta 2050, prenavlja prostorsko zakonodajo in zdaj je priložnost, da v strateške dokumente vključi tudi izzive zelene infrastrukture.
Naše občine skrbijo za javne površine v javni lasti. Ne znajo pa se spopadati z vprašanjem celovitosti in vključevanjem urejanja javnih površin, ki so v zasebni lasti. In ravno celovito obvladovanje tega fenomena je naloga lokalnih skupnosti.
Ljubljana ne bi bila Zelena prestolnica Evrope, če ne bi lahko tudi sama pokazala primere dobre prakse. Tu so parki, ki se začno v urbanem središču in se nadaljujejo v mestno okolico. Primer, ki v tujini ni minil brez odziva, je ureditev Šmartinske ceste. Nekoč so bili ob njej, na eni strani divje urejeni vrtički, na drugi strani degradirano območje. Zdaj je nasproti stanovanjskega naselja urejen park s pogledom na kulturni spomenik.
Na konferenci so bili tudi gostje iz Zagreba in Beograda, kjer bodo naslednji gostitelji krajinskih arhitektov.
V pogovoru s Tanjo Starič dr. Aleš Bučar Ručman ramišlja o posledicah, ki jih lahko imajo napačne razlage dogodkov v Parizu.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov