Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za koliko se bodo skrajšale čakalne dobe v zdravstvu po opravljenih dodatnih operacijah, za katere bo vlada namenila približno 8 milijonov evrov, še enkrat toliko pa za prve preglede pri specialistih, ni znano. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo kratkoročni učinki vidni najpozneje konec leta. Hkrati pa zavračajo očitke, da so tudi tokrat finančne potrebe bolnišnic prevladovale nad potrebami bolnikov, poroča Snežana Ilijaš
Čakajočih bolnikov na različne posege oziroma specialistične preglede je že 220 tisoč, 10 odstotkov več kot lani, 33 tisoč jih čaka že dlje od uradno dopustih rokov. Peščica med njimi bo zaradi dodatnih sredstev zdaj vendarle nekoliko prej na vrsti. Kar za tretjino več kot lani bo tako koronografij torej slikanja srčnih žil, vsi z napotnico hitro bodo hitreje na vrsti za operacijo hrbtenice oziroma rame, za četrtino več kot lani bo artoplastik kolena in 400 dodatnih operacij dimeljske kile. Ministrica Milojka Kolar obljublja, da bodo skušali z aneksi reševati čakalne dobe tudi na drugih področjih.
V oči bodejo zlasti operacije krčnih žil, kjer so povprečne čakalne vrste najdaljše, kar 518 dni, letos pa se v primerjavi z lani sredstva celo zmanjšujejo. Po mnenju zavoda za zdravstveno zavarovanje bi dodatna sredstva za čakalne dobe lahko dobili tudi namesto zvišanja cen zdravstvenih storitev, za kar bo šlo slabih 32 milijonov evrov, a ministrica meni, da je to nujno.
Večina javnih zavodov nima dodatnih kadrovskih kapacitet, zato bodo te operacije opravili popoldne in ob vikendih, ministrstvo pa za dani denar zahteva rezultate:
Del posegov bodo opravili tudi koncesionarji, in sicer 29 odstotkov.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za koliko se bodo skrajšale čakalne dobe v zdravstvu po opravljenih dodatnih operacijah, za katere bo vlada namenila približno 8 milijonov evrov, še enkrat toliko pa za prve preglede pri specialistih, ni znano. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo kratkoročni učinki vidni najpozneje konec leta. Hkrati pa zavračajo očitke, da so tudi tokrat finančne potrebe bolnišnic prevladovale nad potrebami bolnikov, poroča Snežana Ilijaš
Čakajočih bolnikov na različne posege oziroma specialistične preglede je že 220 tisoč, 10 odstotkov več kot lani, 33 tisoč jih čaka že dlje od uradno dopustih rokov. Peščica med njimi bo zaradi dodatnih sredstev zdaj vendarle nekoliko prej na vrsti. Kar za tretjino več kot lani bo tako koronografij torej slikanja srčnih žil, vsi z napotnico hitro bodo hitreje na vrsti za operacijo hrbtenice oziroma rame, za četrtino več kot lani bo artoplastik kolena in 400 dodatnih operacij dimeljske kile. Ministrica Milojka Kolar obljublja, da bodo skušali z aneksi reševati čakalne dobe tudi na drugih področjih.
V oči bodejo zlasti operacije krčnih žil, kjer so povprečne čakalne vrste najdaljše, kar 518 dni, letos pa se v primerjavi z lani sredstva celo zmanjšujejo. Po mnenju zavoda za zdravstveno zavarovanje bi dodatna sredstva za čakalne dobe lahko dobili tudi namesto zvišanja cen zdravstvenih storitev, za kar bo šlo slabih 32 milijonov evrov, a ministrica meni, da je to nujno.
Večina javnih zavodov nima dodatnih kadrovskih kapacitet, zato bodo te operacije opravili popoldne in ob vikendih, ministrstvo pa za dani denar zahteva rezultate:
Del posegov bodo opravili tudi koncesionarji, in sicer 29 odstotkov.
V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes zatrdili, da reorganizacija centrov za socialno delo teče po načrtih. Gre za projekt ministrstva, ki vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo centrov. Več Nataša Lang.
Na britanskem otoku se odvija nova vohunska afera. V bolnišnico v Salisbury na jugu Anglije so namreč v nedeljo pripeljali nekdanjega 66-letnega ruskega vohuna Sergeia Skripala in 33-letno žensko. ki naj bi se zastrupila z nevarno snovjo. Oba sta v kritičnem stanju. Ker gre za nekdanjega uslužbenca ruske obveščevalne službe, ki je menda vohunil tudi za Britance, gre seveda ne samo za vohunsko, ampak tudi za zelo občutljivo mednarodno-politično zadevo. Poroča Nina Kojima, dopisnica iz Londona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.
Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.
Neveljaven email naslov