Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za koliko se bodo skrajšale čakalne dobe v zdravstvu po opravljenih dodatnih operacijah, za katere bo vlada namenila približno 8 milijonov evrov, še enkrat toliko pa za prve preglede pri specialistih, ni znano. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo kratkoročni učinki vidni najpozneje konec leta. Hkrati pa zavračajo očitke, da so tudi tokrat finančne potrebe bolnišnic prevladovale nad potrebami bolnikov, poroča Snežana Ilijaš
Čakajočih bolnikov na različne posege oziroma specialistične preglede je že 220 tisoč, 10 odstotkov več kot lani, 33 tisoč jih čaka že dlje od uradno dopustih rokov. Peščica med njimi bo zaradi dodatnih sredstev zdaj vendarle nekoliko prej na vrsti. Kar za tretjino več kot lani bo tako koronografij torej slikanja srčnih žil, vsi z napotnico hitro bodo hitreje na vrsti za operacijo hrbtenice oziroma rame, za četrtino več kot lani bo artoplastik kolena in 400 dodatnih operacij dimeljske kile. Ministrica Milojka Kolar obljublja, da bodo skušali z aneksi reševati čakalne dobe tudi na drugih področjih.
V oči bodejo zlasti operacije krčnih žil, kjer so povprečne čakalne vrste najdaljše, kar 518 dni, letos pa se v primerjavi z lani sredstva celo zmanjšujejo. Po mnenju zavoda za zdravstveno zavarovanje bi dodatna sredstva za čakalne dobe lahko dobili tudi namesto zvišanja cen zdravstvenih storitev, za kar bo šlo slabih 32 milijonov evrov, a ministrica meni, da je to nujno.
Večina javnih zavodov nima dodatnih kadrovskih kapacitet, zato bodo te operacije opravili popoldne in ob vikendih, ministrstvo pa za dani denar zahteva rezultate:
Del posegov bodo opravili tudi koncesionarji, in sicer 29 odstotkov.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za koliko se bodo skrajšale čakalne dobe v zdravstvu po opravljenih dodatnih operacijah, za katere bo vlada namenila približno 8 milijonov evrov, še enkrat toliko pa za prve preglede pri specialistih, ni znano. Ministrstvo za zdravje pričakuje, da bodo kratkoročni učinki vidni najpozneje konec leta. Hkrati pa zavračajo očitke, da so tudi tokrat finančne potrebe bolnišnic prevladovale nad potrebami bolnikov, poroča Snežana Ilijaš
Čakajočih bolnikov na različne posege oziroma specialistične preglede je že 220 tisoč, 10 odstotkov več kot lani, 33 tisoč jih čaka že dlje od uradno dopustih rokov. Peščica med njimi bo zaradi dodatnih sredstev zdaj vendarle nekoliko prej na vrsti. Kar za tretjino več kot lani bo tako koronografij torej slikanja srčnih žil, vsi z napotnico hitro bodo hitreje na vrsti za operacijo hrbtenice oziroma rame, za četrtino več kot lani bo artoplastik kolena in 400 dodatnih operacij dimeljske kile. Ministrica Milojka Kolar obljublja, da bodo skušali z aneksi reševati čakalne dobe tudi na drugih področjih.
V oči bodejo zlasti operacije krčnih žil, kjer so povprečne čakalne vrste najdaljše, kar 518 dni, letos pa se v primerjavi z lani sredstva celo zmanjšujejo. Po mnenju zavoda za zdravstveno zavarovanje bi dodatna sredstva za čakalne dobe lahko dobili tudi namesto zvišanja cen zdravstvenih storitev, za kar bo šlo slabih 32 milijonov evrov, a ministrica meni, da je to nujno.
Večina javnih zavodov nima dodatnih kadrovskih kapacitet, zato bodo te operacije opravili popoldne in ob vikendih, ministrstvo pa za dani denar zahteva rezultate:
Del posegov bodo opravili tudi koncesionarji, in sicer 29 odstotkov.
Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.
Neveljaven email naslov