Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Peter Kraljič, svetovalec in strokovnjak za prestrukturiranje, je od 1982 zasedal direktorski položaj v globalni svetovalni družbi McKinsey. Leta 1983 je v ugledni harvardski publikaciji objavil matriko nabave in oskrbne verige, s tem pa postavil dobaviteljsko stroko na svetovni zemljevid ekonomije. Zdaj je upokojen, večino časa preživi v Nemčiji.
V tem tednu spremljamo študijski proces študentov s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 23-letnega Matica. Po končani gimnaziji se je odločil nadaljevati šolanje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Ko je bil še dijak, je zaradi disleksije zaprosil za poseben status, po vstopu na fakulteto pa tega ni storil. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
V Sloveniji ima otroke 6 % študentov, kar je pod evropskim povprečjem, ki se je ustavilo pri 10 %.
Na dveh točkah se je v minulih dneh zedinila praktično vsa Slovenija, a če smo nekako že navajeni, da nas povežejo uspehi športnikov, je tokrat vzporedno tekla še ena akcija, ki je združila vso slovensko javnost. Gre za akcijo zbiranja sredstev za zdravljenje še ne dveletnega Krisa Zudicha, ki ima redko in najhujšo obliko bolezni - spinalno mišične atrofije. In čeprav je bil cilj pobudnikov in organizatorjev akcije - Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki – zbrati 2,3 mio €, kolikor naj bi skupaj stalo najdražje zdravilo na svetu in zdravljenje v ZDA, je bila vsota presežena najmanj za tretjino. Takšen odziv je več kot presenetil organizatorje in osrečil starša malega Krisa, ki upata, da mu bo zdravilo, ki je za zdaj registrirano le v ZDA, pomagalo. Ostanek denarja pa bodo namenili za pomoč drugim otrokom z redkimi boleznimi. Tudi ta akcija je dokazala, kot že mnoge doslej, da smo Slovenci srčni in solidarni in smo sposobni stopiti skupaj, ko je to potrebno. To je pomembno tudi širše, pravi predsednica Slovenske filantropije dr. Anica Mikuš Kos. Tak odziv ljudi nam daje kot posameznikom tudi občutek varnosti, saj vemo, da ne bomo ostali sami če bomo potrebovali pomoč, poleg tega pa nas navdaja s ponosom, da smo člani take skupnosti.
V tem tednu na Prvem predstavljamo študente s posebnimi potrebami. Ti študenti za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Danes pa vam predstavljamo Mašo Pupaher 23-letno absolventko dodiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kljub slepoti je tutorka študentom s posebnimi potrebami, je pa tudi članica Komisije za študente s posebnim statusom Univerze v Ljubljani. Za Mašo je zelo pomembno, da ne poudarja slepote, ampak to, da je predvsem študentka. Prispevek sta pripravili Katja Podgoršek in Petra Medved.
Hormonska kontracepcija in kondom sta še vedno najpopularnejša načina zaščite pred nezaželeno nosečnostjo med mladimi. V zadnjih dveh desetletjih se je na trgu pojavilo več različnih oblik hormonske kontracepcije, tudi v obliki obližev in hormonskih obročkov, ki so pripomogli k možnosti večje izbire med uporabnicami. Kljub zagotovilom ginekologov in ginekologinj, da kontracepcijske tablete načeloma ne škodujejo in da so stranski učinki redki, se veliko deklet in žensk sreča s stranskimi učinki ali celo hujšimi posledicami zaradi kontracepcije. Pred odločitvijo za hormonsko kontracepcijo je pomembno, da se uporabnica z ginekologom posvetuje z možnimi neželenimi stranskimi učinki in se v prvih mesecih uporabe opazuje ter beleži nenavadne pojave, ki jih pred jemanjem pri sebi ni opazila.
Od katalonskega referenduma, na katerem smo bili priče brutalnemu posredovanju španske policije, minevata dve leti. Čeprav je španska vlada odpravila sporni suspenz katalonske avtonomije, se odnosi med Barcelono in Madridom ne umirjajo. Še več, po eni strani se celo še zaostrujejo. V teh dneh pričakujemo sodbe katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, ki jim zaradi njihove vloge v katalonskem procesu osamosvajanja grozijo visoke zaporne kazni. Španska policija je nedavno aretirala več katalonskih aktivistov, češ da naj bi pripravljali teroristične napade. »Od prejšnjega tedna dalje imamo še sedem političnih zapornikov več,« je bil jasen ustanovitelj katalonskega portala VilaWeb Vicent Partal. »Španija si izmišlja trditve, s katerimi skuša katalonsko gibanje za neodvisnost prikazati kot nasilno.« Španijo sicer 10. novembra čakajo nove predčasne volitve – že četrte parlamentarne volitve v štirih letih. Vodji socialistov Pedru Sanchezu namreč po aprilskih volitvah ni uspelo sestaviti vlade, kar lahko za njegovo stranko pomeni velik udarec. Španijo je v veliki politični krizi, španska družba pa se še vedno ni rešila ostankov frankizma. Zato je za špansko družbo zelo pomembna odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo potomcev diktatorja Franca na nameravan prekop generalovih posmrtnih ostankov, pravi Urša Geršak, lektorica za španščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Začelo se je novo študijsko leto polno različnih obveznosti za vse študente tudi za študente s posebnimi potrebami. Ti študenti za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Na Univerzi v Ljubljani velja Pravilnik o študentih s posebnim statusom, v katerem je med drugim opredeljena tudi možnost za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami. Ta teden bomo predstavili štiri študente s posebnimi potrebami. Danes bomo spoznali 21-letno Majo Munih študentko tretjega letnika prevajalstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je študentka s posebnimi potrebami, saj je gibalno ovirana. Je pa tudi pesnica in pisateljica. Pri petnajstih letih je izdala zbirko pesmi Prebujenje, pri šestnajstih pa zbirko Ogledujem se v resnici. Napisala je tudi roman Sanje bolijo drugače. Med šolanjem je prejela veliko priznanj in nagrad. Kakšen je njen izobraževalni proces in kakšne prilagoditve potrebuje - o tem se je z njo pogovarjala Petra Medved. Foto: Petra Medved
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, ki ga organizirata Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropska komisija. Slovenija bo tudi letos v vseevropski iniciativi sodelovala s programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. Spletne uporabnike bodo ves mesec opozarjali na osnovne varnostne ukrepe. Več v prispevku Urške Henigman.
Vodstvo Adrie Airways je danes na kranjsko okrožno sodišče vložilo predlog za stečaj letalskega prevoznika. Adria je medtem odpovedala vse današnje in jutrišnje lete. Vlada ne bo pristopila k reševanju, saj ima letalski prevoznik 90 milijonov evrov dolga. Poleg tega bi državno reševanje Adrie pomenilo, da se neodgovorni lastnik sklad 4K INVEST lahko izogne odgovornosti za potopitev družbe. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zato po seji vlade povedal, da je edini možen scenarij za Adrio stečaj. Po njem pa je vlada pripravljena iskati rešitve, o katerih se še pogovarja. V vseh rešitvah, najsi gre za prepustitev linij trgu ali za ustanavljanje novega nacionalnega prevoznika, se omenja Lufthansa, ki pa na »špekulacije« ne odgovarja.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britansko vrhovno sodišče je razveljavilo začasno prekinitev dela britanskega parlamenta. Načrtovana pettedenska prekinitev bi imela namreč v obdobju, ko država izstopa iz Evropske unije, prevelike učinke. Gre za izjemne in za državo zelo pomembne okoliščine, pri katerih izvoljeni predstavniki ljudstva ne smejo ostati brez svojega glasu. Tako je svojo odločitev utemeljilo vrhovno sodišče. Britanski premier Boris Johnson sicer meni, da odločitev sodišča ni bila pravilna, vendar jo bo spoštoval. Kaj pa to pomeni za nadaljnje korake pri brexitu? O tem v pogovoru z novinarjem Televizije Slovenija Adrijanom Bakičem, ki pozorno spremlja razmere na Britanskem otočju.
Projekt Ljubljanica je že poleti v Parizu na zasedanju konvencije prejel Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. Slovesnost ob podelitvi znaka pa poteka danes, na Vrhniki, kjer se hkrati začenjajo Dnevi evropske kulturne dediščine. Gre za največji dogodek s področja kulturne dediščine. Dogodki bodo brezplačni, med drugim si lahko ogledate razstavišče Moja Ljubljanica, ki ga je obiskala Darja Pograjc.
Podnebnemu protestu na ulicah doma in po svetu se ne pridružujejo več le mladi, ampak vse generacije. A začelo se je z mladimi – gre za pozitiven signal po daljšem času, ko so se starejše generacije pritoževale nad njihovo apatičnostjo, prvi sociolog Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: "Raziskovalci mladih že desetletja opažamo, da so mladi apatični, nezainteresirani za politiko. Zdaj je končno ta generacija spregovorila, začela participirati.« Sedanja generacija je izobražena, v šolah posluša o ekologiji, a nato spozna, da politika temu ne sledi. Več pa Erna Strniša.
Ponudba letošnje Noči raziskovalcev je vsekakor bogata in kljub imeu poteka preko celega dne. Na znanstvenem meniju bo praktično vse – od zdrave prehrane do skrivnosti oddaljenih galaksij. V Ljubljani, Ajdovščini in Murski Soboti bo pestro tudi dogajanje na ulicah, od ponudbe pa skorajda poka po šivih tudi v številnih knjižnicah, šolah, fakultetah, na inštitutih in tudi v kakem nakupovalnem središču lahko naletite na manjši ali večji znanstveni festival. Osnovno sporočilo je, da je znanost ni sama sebi namen, da je nadvse relevantna, čeprav nima čarobne paličice za vse probleme, ki nas danes pestijo. Toda tehtnih odgovorov vendarle ponuja več, kot se običajno zavedamo.
Da podjetja, celo podjetja v državni lasti, prek oglaševalskih ali svetovalnih pogodb plačujejo nekaterim slovenskim medijem oziroma novinarjem za tišino, pa tudi za umazane, lažne ali naročniku prijazne vsebine, se govori že nekaj časa. Na dan prihajajo pričevanja in tudi dokumenti, ki te informacije posredno potrjujejo. V zadnjih dneh spremljamo s to temo povezano razkrivanje in medijsko obračunavanje med Vladimirjem Voduškom, portal Topnews, in medijskim lastnikom ter novinarjem Bojanom Požarjem, ki je hkrati tudi predsednik politične stranke. O prej omenjenih nesprejemljivih in nedopustnih pojavih se je z dr. Markom Milosavljevićem, profesorjem na Fakulteti za družbene vede, pogovarjala Tatjana Pirc.
Naftni trgovec Petrol podira rekorde. Lani je zabeležil kar 5,4 milijarde evrov prihodkov. Širi se na jugovzhod, investira v energetske rešitve, njegove trgovine HIP HOP se presenetljivo krepijo. Republika Slovenija pazi, da v Petrolu ne izgublja deleža, nasprotno, leta 2017 in letos je delnice Petrola kupovala. Ni pa država edini lastnik v razpršeni delničarski strukturi podjetja. Med lastniki, poslovnimi partnerji, strankami in potrošniki uspešno krmari predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik, ki je na vrhu že osem let. Upravni odbor Združenja Manager ga je izbral za managerja leta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potniki, ki zaradi prizemljitve Adrijinih letal ne morejo priti na želeni cilj, se morajo znajti sami in si poiskati druge ustrezne povezave. Za nekatere destinacije, kot so München, Zürich in Frankfurt, si lahko priskrbijo letalsko povezavo iz nekaterih okoliških letališč, kot so Zagreb, Trst, Gradec in Benetke. Lahko pa izberejo tudi druge prevoze, denimo vlak ali avtobus. Taka pot bo potnikom vzela precej časa, bo pa lahko veliko cenejša kot letalski prevoz, pojasnjuje Darja Topolšek iz celjske fakultete za logistiko. In še nekaj alternativnih možnosti za potnike: Do Frankfurta boste z vlakom potovali deset ur, z avtobusom pa 12 ur. Do Münchna traja vožnja z vlakom dobrih šest ur, vožnja z avtobusom pa je uro krajša. Do Skopja in Sarajeva z vlakom ni direktne povezave, medtem ko vožnja z avtobusom do Sarajeva traja 12 ur, do Skopja pa 15 ur. Da avtobusi in vlaki ne morejo nadomestiti letalskih prevozov in da pri nas nimamo strategije mednarodnih prometnih povezav, pa opozarja Matej Ogrin z oddelka za geografijo pri ljubljanski filozofski fakulteti, ki se ukvarja s problematiko prometa. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Neveljaven email naslov