Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
V javnih nastopih in razpravah, na družabnih omrežjih, pa tudi v medijih je vse več sovražnega govora. Zakon o medijih v osmem členu prepoveduje medijsko spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti, za kršitelje pa ne predvideva nobenih sankcij, te so uzakonjene le za sovražni govor v oglasnih vsebinah. Bi bilo treba v noveli zakona o medijih sovražni govor v medijskih vsebinah obravnavati strožje? Kaj so o zaostritvi, kakršno predlaga ministrstvo za kulturo, povedali novinar Primož Cirman, podpredsednik Društva novinarjev Slovenije, Leo Oblak, ustanovitelj radijske mreže Infonet, novinar dr. Jože Možina, ki je predstavil stališče Združenja novinarjev in publicistov, dr. Žiga Turk, profesor, publicist, bivši minister, in odvetnica Jasna Zakonjšek? To je preverila Tatjana Pirc.
Številni Slovenci, ki v organizaciji turističnih agencij dopustujejo v tujini, se sprašujejo, kako bodo zaradi odpovedi letov prispeli domov. Turistične agencije svoje potnike mirijo. Tako v agenciji Relax kot tudi v agenciji Palma zagotavljajo, da za svoje potnike že urejajo nadomestne letalske prevoze. Vsi tisti, ki dopustujejo na grških otokih in v Turčiji in bi se morali danes vrniti v Slovenijo, bodo prispeli domov s kakšno uro zamude, vsekakor pa bo to danes, zagotavljajo. Tudi za potnike, ki v prihodnjih dneh odhajajo na dopust, bodo uredili prevoz z drugim letalskim prevoznikom. Precej večje posledice pa bo zaradi odpovedi letov občutil slovenski turizem. Tako opozarja strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravić. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanski potovalni velikan Thomas Cook je danes razglasil stečaj. V tujini je zaradi propada podjetja obstalo 600 tisoč turistov, med njimi 150 tisoč Britancev, ki pri vrnitvi v tujino pričakujejo pomoč vlade. Ta je sporočila, da je v ta namen že najela letala. Vendar še ni jasno, ali jih bo dovolj oziroma kdaj bodo lahko vse prepeljali v domovino. Kako pa stečaj Thomasa Cooka vpliva na izvajanje potovanj, ki jih nudijo slovenske turistične agencije? Na našo turistično ponudbo in na naše turiste propad tega potovalnega velikana ne bo imel večjega vpliva, saj naš turistični trg ni vezan na angleški trg, zagotavlja Mišo Mrvaljević iz Združenja turističnih agencij, ki razmere v turizmu tako pri nas kot v svetu dobro pozna.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Javni potniški promet, kolesarjenje in hoja so tri oblike mobilnosti za katere pravimo, da so trajnostne. Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora si želi, da jih ne bi več poimenovali alternativne možnosti. Prvi pogoj, da lahko vožnjo z avtomobilom zamenjamo za kaj bolj trajnostnega je, da imamo urejeno infrastrukturo. Slovenci smo v vrhu EU v deležu stroškov, ki jih gospodinjstva porabijo za promet in obratovaje vozil. To je posledica avtomobilskega načina življenja. Navajeni smo, da gremo povsod z avtomobilom in pozabljamo, da so razdalje do 2km primerne za hojo. Redna vadba, tudi hoja, je v kombinaciji z zdravo prehrano, miselno aktivnostjo in zdravim življenjskim stilom lahko eden od dejavnikov, ki zmanjšuje tveganje za demenco, pove dr. Milica Gregorič Kramberger iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Športna pedagoginja Alenka Košir na družbenih omrežjih spodbuja sledilce, naj vsak dan naredijo 10.000 korakov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na slovenskem Krasu se že dober teden mudi ekipa Evropske vesoljske agencije. Prvič pri nas namreč poteka specialno usposabljanje za astronavte, ki bodo nekega dne poleteli na mednarodno vesoljsko postajo. Pred tem pa si morajo nabrati vrsto ključnih veščin, se soočiti z kar najbolj zahtevnimi okolji in se naučiti plodno obvladovati stres. Danes so se tako spustili v jamo, v kateri bodo ostali neprekinjeno šest dni, opraviti pa bodo morali tudi vrsto nalog. Več v prispevku Nine Slaček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sodobna tehnologija poleg vrste pozitivnih učinkov na področju zasebnosti delavcev prinaša mnogo vprašanj. Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na vsakem koraku za seboj puščamo elektronske drobtinice. To delodajalci s pridom izkoriščajo in tudi na ta način nadzorujejo delovni proces. Več Urška Valjavec.
V Sloveniji praznujemo stoletnico organizirane skrbi za slepe in slabovidne. Prvo ustanovo za slepe smo v Ljubljani dobili leta 1919. V njej so bile organizirane osnovna šola in delavnice za usposabljanje v pletarstvu in ščetarstvu. Josip Kobal, ki je bil takrat upravitelj Zavoda, je napisal prvi slovenski Abecednik v braillovi pisavi – Početnico. Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kot se je imenoval prej, zdaj Center Iris - Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana - izvaja prilagojene vzgojno izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Petra Medved je ob tej obletnici - danes zvečer bo v Slovenski filharmoniji slavnostna akademija s kulturnim programom - pred mikrofon povabila ravnateljico Centra Iris Katjušo Koprivnikar, ki je med drugim povedala, kakšen je strokovni razvoj na področju poučevanja slepih in slabovidnih pri nas. Foto: Arhiv Centra Iris.
Podatki Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si kažejo, da gre pri zlorabah otrok na spletu največkrat tudi na spletu za klasično nasilje: žaljenje, izsiljevanje in objavljanje neprimernih vsebin, a vedno več je tudi gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Raziskave sicer kažejo, da je na svetu spolno zlorabljen vsak peti otrok.
Sončno in za ta čas zelo toplo vreme, ki nas je spremljalo v zadnjih dneh, se je poslovilo s prehodom izrazite hladne fronte. V povprečju se je marsikje ohladilo za več kot deset stopinj Celzija. Če smo se že poslovili od poletja, bomo še videli, je pa že znano, da je za nami eno najtoplejših poletij. Marko Korošec, ljubiteljski meteorolog poudarja, da je po podatkih ARSa za nami drugo najtoplejše poletje po letu 1961. V teh dneh se sicer nahaja na Ferskih otokih. Gre za skupino otokov v Severnem Atlantskem oceanu med Škotsko in Islandijo. Vreme je izredno spremenljivo in vremenska napoved po besedah Korošca nima večjega pomena. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Z revizijo je Računsko sodišče preverjalo, ali država zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti, duševne in telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Kot navajajo v poročilu, vlada in ministrstvi za delo ter zdravje ne zagotavljajo enakovredne dostopnosti storitev vsem tistim, ki jih potrebujejo. Upokojenci si zelo težko plačujejo oskrbo v domu za starejše, kjer so dodatna težava nedorečeni kriteriji za sprejem in prostorska stiska. Več Jure Čepin.
To jesen mineva 100 let odkar je v Stuttgartu v Nemčiji odprla vrata prva waldorfska šola. Kot poudarjajo avtorji waldorfske pedagogike, se je ta pedagogika rodila iz želje po ustvarjanju boljšega sveta na pogorišču prve svetovne vojne. Danes na svetu deluje več kot 1000 teh šol na vseh celinah. Tudi v Sloveniji. Več v prispevku Nataše Lang.
Včasih se usoda z ljudmi poigra na načine, ki jih je težko razumeti. Včeraj popoldne se je čas v Sloveniji za trenutek ustavil – kot strela z jasnega je najprej po medijih, nato pa še po družbenih omrežjih zakrožila novica, da je za posledicami delovne nesreče v gozdu čisto blizu doma umrl vrhunski alpinist, turni smučar in gorski reševalec Davo Karničar. Turno smučanje z najbolj nemogočih strmin je tisto, zaradi česar se je Davo Karničar tako močno zapisal v kolektivno zavest Slovencev. Alpinist je postal leta 1980, leta 1989 je preplezal Nanga Parbat, 4 leta kasneje pa še K2. Leta 1995 je opravil alpinistični spust z Anapurne in leto kasneje še s Šiše Pangme. Leta 1996 je najprej odšel v izvidnico pod Mount Everest in dal vedeti, da bo poizkusil smučati tudi z njega. Ko je leta 2000 kot prvi tudi opravil še alpinistični smuk s strehe sveta, je s tem kot prvi zemljan zaključil tudi svoj opus smučanj z najvišjih vrhov vseh celin. Presmučal je celo vrsto alpinističnih smeri in celo Sinji slap nad Jezerskim, kar je že na skrajni meji verjetnega – gre namreč za slap, ki ga plezalci preplezajo s pomočjo opreme za ledno plezanje. Seveda je poznal tudi strah, a se ga je naučil sprejemati in obvladovati. Davo Karničar je bil tudi mož in oče, ki je za seboj pustil veliko praznino. To bodo močno občutili tudi prebivalci Jezerskega, saj je bil predan član lokalne skupnosti, gorski reševalec in organizator številnih dogodkov, seveda povezanih z gorami. Prepričan sem, da je z njimi hotel ostati prav do zadnjega, do včeraj, ko ga je kruta usoda po vseh nevarnostih, ki jih je srečno preživel, za vedno odpeljala iz njemu tako ljube domače vasi. A spomin nanj bo na Jezerskem ostal za zmeraj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po četrtkovem pogovoru s predsednikom vlade Marjanom Šarcem smo v Studiu ob 17-ih gostili predstavnike opozicije. Še pred Studiem ob 17-ih pa se je Aleš Kocjan pogovarjal z Luko Mescem, koordinatorjem Levice, vladne partnerice, ki sicer ne sodeluje v izvršilni veji oblasti, ima pa z vlado Marjana Šarca podpisan poseben sporazum o projektnem sodelovanju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob koncu tedna na skrajnem severovzhodu Slovenije pri Tešanovcih poteka že 63. državno tekmovanje oračev Slovenije in 25. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju. Včeraj so se pomerili v oranju strnišča (njiva, na kateri je bilo požeto žito), danes pa bodo orali ledino, torej neobdelano zemljo. Slovenski orači tudi na svetovnih tekmovanjih dosegajo dobre rezultate, predvsem v zadnjih letih se praviloma uvrščajo med najboljšo deseterico.
Neveljaven email naslov