Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

John May

28.06.2016

Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.

Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.

John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:

Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.

Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?

Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.

 

 

Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?

Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.

Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?

Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.

 

Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.

 


Aktualna tema

4478 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

John May

28.06.2016

Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.

Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Belehar Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.

John May je učitelj, pripovedovalec zgodb, mladinski delavec, mestni kolesar, rekreativni tekač na dolge proge in občasen jedec čokoladnih tort. Mladim je posvetil svojo kariero. Sodeluje s predstavniki vlad, gospodarstva in civilne družbe ter se trudi za zboljšanje možnosti naslednjih generacij. Je iskriv promotor Mednarodnega programa vojvode Edinburškega:

Mednarodni program vojvode Edinburškega obstaja v več kot 140 državah po vsem svetu in v njem sodeluje več kot milijon mladih naenkrat. Želimo jih spodbujati, da si zastavijo cilj, ustvarijo svoj program, s katerim se naučijo spretnosti, obnašanj in odnosov, ki jih pripravijo na življenje.
Program vojvode Edinburškega je pred 60 leti zasnoval princ Filip, mož britanske kraljice Elizabete druge. Prišel je do spoznanja, da se vseh stvari ne da naučiti v učilnicah. Seveda mladi ljudje potrebujejo dobro akademsko izobrazbo, ampak če ne dobijo priložnosti, da se naučijo, kako služiti skupnosti, kako sodelovati pri športu, kako osvojiti vodstvene izkušnje na odpravah, taborih, kako igrati klavir… Brez vsega tega naštetega dobijo le polovico izobrazbe.
Program sta zasnovala skupaj z izjemnim pedagogom Kurtom Huhnom in sprva sta ga namenila le fantom. Po enem letu so dekleta rekla, ne, ne, to je program za vse nas in preden se je zavedal, to ni bil le program za mlade v Veliki Britaniji, temveč tudi v vse več drugih državah.

Ali lahko temu rečemo neformalno izobraževanje?

Neformalno izobraževanje, na primer, je, ko padeš na šolskem igrišču in ugotoviš, da morda ne bi smel teči tako hitro. Mi nismo taki. Pa tudi ne sedimo v učilnici. Smo nekje vmes. Radi bi, da mladi ljudje dobijo določene spretnosti, naučimo jih sodelovanja, da bi lahko predstavili svoje ideje, da bi bili aktivni in navzoči pri odločanju. Mladim ljudem damo priložnost, da sami izberejo aktivnosti, ki se jim zavežejo in pri katerih vztrajajo.

 

 

Gre tudi za prenos določenih vrednot, kajne?

Vrednote, ki jih želimo, da bi mladi ljudje dobili, so različne in zelo odvisne od vsakega posebej. Poglejmo mojo izkušnjo. Tudi sam sem bil pred 30 leti v tem programu. Kar sem se naučil, je vztrajnost. Nikoli ne odnehaj! Imel sem precej dobro izobrazbo, bil sem kar pameten in izpiti zame niso bili pretežki. Naenkrat sem bil seznanjen s stvarmi, ki so predstavljale izziv. In seveda bi bilo lažje reči, odnehal bom, počel bom kaj drugega, ampak nisem. Obtičal sem pri tistem. Ideja, da ne odnehaš, ideja vzdržljivosti, to je zelo pomembna vrednota, ki jo mladi prenesejo v odraslost, saj v življenju odraslega ni vsaka stvar lahka.

Zanimivo pri tem programu je, da je bil zasnovan pred 60 leti, to je bil povsem drug čas, drug svet, kako opremiti mlade ljudi za življenje v današnjem globaliziranem svetu?

Ja, okvir programa je tako preprost, da se lahko prilagodi različnemu času in prostoru. Navzoči smo v več kot 140 državah. Program je sestavljen iz štirih obveznih področij: razvoj veščin, rekreativni šport, prostovoljno delo v skupnosti in pridobivanje vodstvenih izkušenj skozi odprave, in to je to. In če si mlada oseba, ki odrašča, ne vem, v severni Ugandi, si izbere neko aktivnost, ki je lahko zelo drugačna ali pa sploh ne od tiste, ki si jo zastavili nekdo v Pragi, Londonu ali tu v Sloveniji. Dokončanje programa mora mladostniku predstavljati izziv. Pomembno je, da gre za izbor mladega človeka, ne pa odraslega, da si mlada oseba zastavi cilj. V tem je ta program drugačen od drugih.

 

Če želite prisluhniti pogovoru v angleškem jeziku, lahko to storite s pomočjo klika na spodnji predvajalnik.

 


13.01.2016

Prava cena poceni oblačil

Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.


13.01.2016

Prava cena poceni oblačil

Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.


12.01.2016

S štipendijo za deficitarni poklic na Zavod za zaposlovanje

Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia


12.01.2016

S štipendijo za deficitarni poklic na Zavod za zaposlovanje

Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia


12.01.2016

"Mislil sem, da se v Evropi cedita med in mleko."

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.


07.01.2016

DOHODNINA 2015

Večina zavezancev za dohodnino že nekaj let dobiva informativne izračune dohodnine od Finančne uprave Republike Slovenije, tako da jim ni treba oddajati dohodninskih napovedi. Le kakšen odstotek zavezancev za dohodnino mora kljub vsemu oddati dohodninsko napoved. Na Prvem programu smo pred mikrofon povabili Neli Komar Novak, ki nam je povedala, kdo mora kljub vsemu sam oddati dohodninsko napoved in kakšne so spremembe v zvezi z informativnimi izračuni in napovedmi dohodnine za leto 2015. Z Neli Komar Novak se je pogovarjala Cirila Štuber.


05.01.2016

Nebuloze: vklopi razum, pošlji račun

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.01.2016

Čas

Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.


26.12.2015

A veš, Slovenija, kam greš?

26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.


23.12.2015

Gospodarstvo in trg dela pred 25 leti, danes in čez 25 let

Dr. Jože Mencinger, gospodarski minister v Slovenski vladi 1990; Jože Stanič, nekdanji direktor Gorenja; Marko Funkl, samostojni podjetnik in aktivist o gospodarstvu in trgu dela pred 25 leti, danes in čez 25 let.


22.12.2015

Internet - 25 let

Internet gotovo spada med največje dosežke 20. stoletja. V Sloveniji oziroma še v Jugoslaviji z začetki interneta povezujemo Inštitut Jožefa Stefana, ki je imel takrat zadovoljivo opremo in zagnane sodelavce. A ni šlo vse tako gladko in Inštitut se je v omrežje, z Nizozemsko, povezal šele v najbolj napetem obdobju leta 1991. Internet je tako odigral precej pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije, ko so ljudje v tujino pošiljali podatke o dogajanju. Menda so v časopisu Politika celo napisali, da so imela ta elektronska sporočila slovenskih raziskovalcev večji vpliv na osamosvojitev kot potovanja naših politikov. Prav uporaba interneta v času vojne pa je vplivala tudi na njegov prihodnji razvoj. In kje smo na tem področju, ko ne govorimo več le o internetu in prenosu datotek in pošte, ampak o svetovnem spletu, ki ga s pametnimi telefoni tako rekoč vsi nosimo s seboj?


22.12.2015

Sila se je (znova) prebudila

Če niste začutili, da se je Sila znova zbudila in začela nov pohod, potem verjetno živite v galaksiji daleč daleč stran – najbolj pričakovana filmska premiera tega desetletja je minuli teden prekinila skoraj neverjetno zanimanje ljubiteljev tega žanra širom sveta. Navdušila ni le gledalcev, ki so samo v prvem vikendu v blagajno studia Disney prinesli rekordnih 517 milijonov dolarjev, ampak tudi filmske kritike. Nov, že sedmi del filmske franšize je več kot upravičil tudi pričakovanja finančnega uspeha in sledi poti, ki jo je tudi tudi na tem področju začrtal njen avtor George Lucas. Do zdaj je saga prinesla neverjetnih 26 milijard dolarjev zaslužka, od tega so največ prislužile igrače – več kot 8 in pol milijard. Skoraj 5 milijard so prislužili filmi, ki so jih prodajali v obliki VHS kaset, DVD-jev in v digitalni obliki ter z izposojo. Velikanske tri milijarde dobička so prinesle tudi videoigre, povezane s franšizo. Kino vstopnice so do danes prinesle z novim, sedmim delom več kot 4 milijarde in pol. Ljudje so na nov del sage čakali tudi pred kinodvoranami – več dni skupaj. Sila je dejansko zbudila franšizo, katere sodobni verniki so na novo poglavje vesoljskega evangelija čakali deset let. Zdaj pričakujemo nadaljevanja, ki naj bi jih bilo še vsaj 5 glede na izjave očeta Vojne zvezd, Georga Lucasa. Ta je že v času prve trilogije zatrdil, da je napisal skupaj 12 delov. Bo takrat neskončne sage zares konec? Verjetno ne, če gre verjeti tezi, da je zaslužek tisti, ki bo na koncu odločil, koliko časa se bo saga še nadaljevala.


18.12.2015

Radijski dnevnik - pregled dogodkov v letu 1990 - 31.12.1990

25 let Slovenije: 31.12. 1990, Radio Koper, pregled leta 1990, komentar novinarke Ide Kogej.


22.12.2015

Primorski dnevnik - Slovenska skupščina: Razglasitev plebiscita - 26.12.1990

25 let Slovenije: 26.12.1990, prenos zasedanja slovenske skupščine na Radiu Slovenija, komentator Marjan Rogelj.


18.12.2015

Primorski dnevnik - O pripravah na plebiscit in posebno vošćilo Lojzeta Peterleta - 21.12.1990

25 let Slovenije: Radio Koper, 21.12.1990, o pripravah na plebiscit in voščilo Lojzeta Peterleta, predsednika slovenske vlade.


22.12.2015

Primorski dnevnik - Veselje ob plebiscitu: Janko Muha - 24.12.1990

25 let Slovenije: 24.12.1990, pogovor novinarja Radia Koper (Tomo Šajn) s planincem Jankom Muho o plebiscitu, vzdušju.


21.12.2015

Odziv Darsa po sobotnih zastojih

Po sobotnem prometnem kolapsu na Štajerskem je na vprašanja Borisa Žgajnarja odgovarjal Ulrich Zorin z Darsa.


21.12.2015

25 let samostojne Slovenije

Pred 25 leti so se volivke in volivci odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 23. decembra 1990, na dan plebiscita, je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, glasovalo ZA slovensko samostojnost. V teh dneh tudi na Valu 202 obujamo spomine, opisujemoi razmere, v katerih smo živeli pred 25 leti, jih primerjamo z današnjimi … in se sprašujemo, kakšna bo Slovenija čez 25 let.


15.12.2015

PLEBISCIT, SLOVENIJA 20 LET POZNEJE - 26.12.2010

Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.


15.12.2015

PLEBISCIT, SLOVENIJA 20 LET POZNEJE - 24.12.2010

Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.


Stran 214 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov