Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Ko Ministrstvo za notranje zadeve prosilcu za azil odobri status mednarodne zaščite, ga napoti na nevladno Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki izvaja program pomoči pri integraciji oseb s pridobljenim statusom. Strokovna delavka in predsednica društva Odnos Irena Zajc pove, da je ravno čas od izhoda iz azilnega doma do vselitve v novo stanovanje najtežje premostljiv.
Osebe z mednarodno zaščito so do letošnjega aprila prejele ob izhodu iz azilnega doma prvo denarno pomoč, ki je znašala 288 evrov, vendar se je ob spremembi zakona ta pomoč ukinila. Torej človek, ki naj bi zaživel na novo in se poskušal integrirati, se tudi zaradi teh omejitev zelo težko.
Iskanje stanovanja otežujejo odzivi javnosti, ki izhajajo iz strahov in predsodkov. Pogovarjali smo se z Otarjem iz Afrike, ki je odkar prebiva v Sloveniji zamenjal 3 stanovanja.
Prvo vprašajo, kdo plača najemnino. Poveš, da ministrstvo plača in on bo rekel ne. Potrebuješ službo, da delaš, in potem lahko plačaš. Drugi problem je včasih varščina. Moraš plačati skupaj najemnino in varščino.
Otar pove, da trenutno živi v stanovanju najemodajalca bosanskih korenin, ki je (zaradi svoje begunske izkušnje) do njega prijazen in razumevajoč. Afriški priseljenec trenutno načrtuje opravljanje izpita iz slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S predsodki pa se srečuje pri iskanju službe, ki je še vedno nima, kljub vsakodnevnemu pošiljanju prošenj.
“Slovenija ni prva država, ki se spopada s tem problemom. Država bi morala osebam z mednarodno zaščito zagotoviti namestitev. Če bi predstavniki občin ali države hoteli, bi ta problem lahko rešili v enem mesecu,” pove Hakim, ki je v Slovenijo prišel iz Maroka. Pove nam, da se integracijski proces začne z zaposlitvijo.
Osebe z mednarodno zaščito se lažje dotaknejo lune kot pa dobijo delo v Sloveniji. Nimajo socialne mreže, nihče jih ne ščiti, soočajo se z jezikovnimi preprekami. Problem je tudi, da se v Sloveniji zaposlitev pogosto najde prek zvez in preteklih odnosov, namesto prek Zavoda za zaposlovanje.
Hakim se kljub temu ni vdal. Svoj čas je namenil prostovoljnemu delu in s tem širil svojo socialno mrežo. Februarja je našel zaposlitev.
Ko je stanovanjsko vprašanje rešeno, se na podlagi najemne pogodbe prijavi stalno oz. začasno prebivališče, odvisno od statusa najemnika. Sledi odpiranje bančnega računa, prijava na Zavod za zaposlovanje in podajanje vlog za socialno pomoč. Šele nato pride na vrsto proces vključevanja v družbo, ki se začne z vpisom v jezikovni tečaj slovenščine in k dodatnim aktivnostim. Žal velik problem ostaja odziv okolice, razloži Zajčeva.
Se da včasih lepo dogovoriti, vedno pa tudi ne. Včasih so (op.a. najemodajalci) že samo zaradi barve kože nestrpni ali pa zelo arogantno dajo vedeti, da tujcev ne želijo.
Na tem področju je še ogromno dela. Tako v sami skupnosti kot pri povezovanju odgovornih institucij.
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Rusi so uničili dva od treh mostov, ki povezujejo Severodoneck z mestom Lisičansk v regiji Lugansk, tretji pa je star in nevaren za prehod. Evakuacija civilistov iz Severodonecka ni mogoča. Prav tako ni mogoča dostava humanitarne pomoči za civiliste v Severodonecku, ki ga v 70-ih odstotkih nadzorujejo ruske sile. Ukrajinski borci naj bi še nadzorovali tamkajšnjo kemično tovarno Azot, kamor se je pred spopadi zateklo tudi več 100 civilistov. So v času silovitih spopadov za mesta na vzhodu Ukrajine, kjer živi tudi številčna ruska skupnost, sploh možna ukrajinsko-ruska mirovna pogajanja in kakšni sta slovenski pobudi za dosego miru v Ukrajini? O tem smo se pogovarjali s poznavalcem rusko-ukrajinskega spora in radijskim novinarjem Miho Lamprehtom.
Digitalni boni za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme bodo veljali od 15. junija do 30. novembra 2022. Najprej jih bodo lahko vnovčili šolarji, dijaki in študentje, pred jesenjo še starejši.
Čebelarje popika tudi po več deset čebel na dan in so v glavnem že imuni na čebelje pike. Tisti, ki so alergični, morajo, ko so v stiku s čebelami, s seboj nositi komplet za prvo pomoč - adrenalinsko injekcijo. Za nesrečo v Sopotnici, v občini Škofja Loka, ki se je zgodila včeraj, še ne vemo, ali so bili vzrok smrti piki čebel ali kaj drugega. Boštjan Noč, predsednik čebelarske zveze Slovenije pravi, da so taki dogodki res redki.
Reka Sava v Sloveniji povezuje različne pokrajine, visokogorje z Panonsko nižino in mnoge zanimive kraje. Dom nudi neštetim živalim in rastlinam, med njimi tudi vedno bolj redkim. V ne tako davnih časih je bila glavna prometna pot, še pred tem pa so se njena prodišča ob Ljubljani raztezala več kot kilometer široko. Čeprav je že močno načeta z jezovi in industrijo, Sava v zadnjih desetletjih spet postaja polna življenja in potenciala, poudarja Rok Rozman, biolog in naravovarstvenik. Nedavno je posnel dokumentarni film Ena za reko: Zgodba Save. Material za film so posneli lani med veslanjem po celotnem toku Save v Sloveniji; od Gorenjske je ekipa štirih kajakašev 11 dni veslala vse do Jesenic na Dolenjskem. Med 258. preveslanimi kilometri se je zgodilo marsikaj.
Turistične bone, ki jih je prejšnja vlada uvedla v pomoč turističnemu gospodarstvu, bo mogoče uporabiti le še do konca tega meseca, tako da turistične delavce zanima, kako bodo okrevali brez njihove pomoči. So pa v Slovenski Istri zadovoljni z obiskom in rezervacijami za prihajajoče poletne mesece; pravijo, da se k njim vrača tudi vedno več tujih gostov. K obisku domačih krajev je začela spodbujati tudi Slovenska turistična organizacija, ki s tem nadaljuje kampanjo Vzemi si čas. Moja Slovenija. Da je naša Istra več kot samo poležavanje na plaži, pa je na študijski turi, ki jo je organizirala STO, ugotavljala Tina Lamovšek.
Enaka vključenost vseh članov in članic družbe, ne glede na njihov spol, narodnost, religijo, svetovni nazor, socialni ali ekonomski položaj, je ključ do napredne, demokratične in uspešne družbe. Dejstvo pa je, da so tako ženske kot pripradniki in pripadnice drugih spregledanih družbenih skupin, še vedno slabo zastopane v naši družbi, v delovnih okoljih, na vodstvenih položajih in v politiki. Z namenom, da bi ženske kot tudi vse ostale ranljive skupine bolj opolnomočeno vstopale v javni prostor, medije, politiko in na vodilne položaje v podjetjih in drugih delovnih organizacijah, je že leta 2016 začela delovati iniciativa z imenom #IamRemarkable (Izjemna/izjemen sem), ki s svojimi delavnicami in ozaveščanjem pomaga k boljši samopodobi in boljši samopromociji. Iniciativa je dosegla že več kot 360 tisoč ljudi v 170 državah, v mesecu juniju pa se lahko tudi v Sloveniji brezplačno udeležite njihovih delavnic. S pobudnico gibanja Anno Vainer se je pogovarjala Tita Mayer.
Inkluzivni pohodi v organizaciji odbora inPlaninec Planinske zveze Slovenije so v popolnem razmahu. Število pohodnikov invalidov, pa tudi prostovoljcev, ki jih spremljajo in skrbijo za njihovo varnost, je vse večje. S pohodi jim želijo približati gore, omogočiti planinstvo in aktivno preživljanje prostega časa. Več o inkluzivnih pohodih pa v prispevku Petre Medved.
V naslednjih minutah pa poletna tema o zdravju. Poletna zato, ker na svojo kožo in njene spremembe postanemo bolj pozorni na začetku poletja, začnemo se ukvarjati z vprašanjem, koliko sončenja, če sploh, je še zdravo. Beremo opozorila o nevarnosti kožnega raka, opazujemo znamenja na koži. Da bo poletje kar najbolj brezskrbno, bo nekaj nasvetov podal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., specialist dermatovenerologije.
V zadnjih dneh Slovenijo pretresa razkritje okoliščin, v katerih delajo delavci v podjetjih Marinblu in Selea. V Delavski svetovalnici vsak dan prejemajo nova pričevanja tamkajšnjih delavcev, obenem pa vse več klicev, naj razmere preverijo še v določenih drugih podjetjih, pravi Goran Lukić.
Junij tradicionalno po več svetovnih mestih zaznamujejo parade z mavričnimi zastavami, s čimer množica s sprehodom po mestu opozarja na pomen enakopravnosti gejev, lezbijk, transspolnih, nebinarnih in drugih oseb, ki so še vedno pogosto potisnjene na rob družbe. Mesta za lgbt osebe zaradi infrastrukture ponujajo varnejše zavetje, a kot kažejo raziskave, se razlika med urbanimi in ruralnimi okolji vendarle zmanjšuje. Kljub razmeroma dolgi tradiciji lgbt scene v Sloveniji izkušnjo nasilja po podatkih več raziskav o življenju gejev, lezbijk in transspolnih oseb v Sloveniji doživi več kot vsaka druga oseba.
Večina ukrajinskih beguncev je šele v teh dneh začela dobivati prve odločbe o denarni pomoči. Nekateri so pribežali v Slovenijo že ob začetku vojne. Od takrat je minilo tri mesece in v tem času so živeli v veliki stiski, saj so bili odvisni od pomoči sorodnikov, humanitarnih delavcev ali dobrih ljudi. Tako je bilo tudi s Svetlano, ki je na Goriško pribežala iz mesta Nikolajev v Ukrajini. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Zgodovina hrane je več kot le zgodba o hrani neke družbe. Je zgodba o sami družbi, o odnosih med različnimi razredi, narodi, odnosih med spoloma, odnosu do tujine, zgodba o množični kulturi in o vsakdanjem življenju. O tem sta v ponedeljek na predavanju v okviru festivala Zgodovina na Špici, ki ga pripravlja Inštitut za novejšo zgodovino, govorili zgodovinarki Ruža Fotiadis iz Berlina in Radina Vučetić iz Beograda, avtorici zbornika »Bratstvo in enotnost za kuhinjsko mizo«, v katerem avtorji predstavljajo različne vidike prehrane v nekdanji Jugoslaviji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prav zaradi tega bodo danes v Laškem na svojsten način praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja. Ta je tam živel in delal le tri leta, a je ta čas tam spoznal ljudi, ki so ga povezali z evropsko inteligenco in priskrbeli denar za izdajo prvih slovenskih knjig. Laško je edino slovensko mesto z dvema ulicama, ki se imenujeta po Primožu Trubarju. Zgodba o Mihaelu Tifernusu, ki so ga meščani rešili pred ugrabitvijo Turkov, ki so iz njega hoteli napraviti janičarja, postal pa je pomemben evropskih teolog in filozof, se sliši kot legenda. Tomaž Majcen, kustus muzeja Laško, pa nam jo predstavlja kot zgodovinsko dejstvo, o katerem je v Laškem predaval zgodovinar dr. Igor Grdina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji nujno potrebujemo neodvisno ustanovo, v kateri bodo strokovnjaki s področja okolja, prehrane, zdravstva in tehnologije in ki bodo načrtovali smernice za varno prehrano.
Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.
Ana Đurić Konstrakta je srbska pevka, ki ji je pred tedni z nastopom na pesmi Evrovizije, ne le na Balkanu, uspelo sprožiti pravo euforijo. Na koncu je osvojila peto mesto, a njena pesem In corpore sano je postala viralna. Na evrovizijski oder je namesto blišča in poskakovanja vrnila umetnost, uspelo ji je, kar politikom že dolge ni – združila je Srbe, celotno območje nekdanje Jugoslavije in kar na evrovizijskem odru odprla vrsto družbenih vprašanj.
S Koncertom za človeka in gozd Zemlje želi društvo Drevo sozvočja opozoriti na pretirano sečno gozdov na Madagaskarju, kjer je ostalo le še 10 % deževnega gozda. O pomenu gozdov, razmerah na Madagaskarju, aktivnostih društva in koncertu izvemo več od Malale Tine Rakoto Serban.
Neveljaven email naslov