Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki
Turisti s seboj prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k premikom.
“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”
“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od 800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.
Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.
Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.”
“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki
Turisti s seboj prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k premikom.
“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”
“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od 800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.
Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.
Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.”
“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”
V Ljubljani potekajo dunajski dnevi. Dunaj že deseto leto zapored velja za najboljše mesto za bivanje na svetu. Predstavili so dobre prakse s področja krožnega gospodarstva, preprečevanja prekomernega turizma in preprečevanja nasilja nad ženskami. Ljubljano je prvič obiskal tudi župan Dunaja dr. Michael Ludwig.
V Psihiatrični bolnišnici Idrija je tretjina hospitaliziranih bolnikov starejših od 61 let. Znotraj te skupine jih ima polovica psihične in vedenjske motnje zaradi napredovane demence in po bolnišničnem zdravljenju potrebujejo namestitev v socialno-varstveni ustanovi. Če te namestitve ni mogoče dobiti, pacientu uredijo podaljšano zdravljenje. To pa močno bremeni njihov posteljni fond. Prispevek Nine Brus.
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Ko se je že zdelo, da je trgovanje z osebnimi podatki zahvaljujoč striktni zakonodaji in dobremu nadzoru zajezeno, se nam je oglasil poslušalec iz Prekmurja, ki je po obisku zdravstvene ustanove dobil ponudbo podjetja, ki se ukvarja z izterjavo odškodnine po nezgodah. Takoj je pomislil na zlorabo osebnih podatkov, ki bi jih morala varovati ambulanta, ki ji jih je v dobri veri zaupal. Ker je podobne zgodbe slišal tudi od svojih znancev, je informacije o tem posredoval tudi nam.
Slovenija je jedrska država in to gotovo še nekaj časa bo. Vprašanje oz. problematika, ki iz tega sledi, pa je seveda problem odlaganja in hranjenja jedrskih odpadkov. O tem v zadnjem času poslušamo predvsem v luči slovensko-hrvaških, zaenkrat še neuspešnih, dogovorih o skupni uporabi novega skladišča v Vrbini.
Mednarodne konvencije določajo, da mora vsaka jedrska država skrbeti tudi za raziskave in izobraževanja na tem področju. Slovenija je jedrska država, torej mora imeti strokovnjake, ki te zadeve razumejo, raziskujejo in so pri tem finančno neodvisni od proizvajalcev energije. Na ta način deluje tudi Reaktorski infrastrukturni center – ali RIC na kratko – ki ga je obiskala Darja Pograjc. Nastala je radijska reportaža.
Remont krśke nuklearke pomeni tudi izpad pribliźno 20 odstotkov elektricne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Nadomestijo jo z nakupi na mednarodnem trgu, pri tem pa je pomemben cas nakupa, saj se cene elektrike spreminjajo. To je ena izmed iztocnic za pogovorz generalnim direktorjem Gen energije Martinom Novśakom. Z njim se je pogovarjal Bojan Leskovec.
V Jedrski elektrarni krško vsakih 18 mesecev ustavijo reaktor in jo izklopijo iz elektroenergetskega omrežja. Tolikšen je namreč gorivni cikel, po katerem zamenjajo del gorivnih elementov, čas remonta pa izkoristijo tudi za vzdrževalna ter posodobitvena dela. Naša terenska ekipa, ki se danes do popoldneva oglaša iz Krškega, se je srečala tudi z vodjo proizvodnje v JEK, Gorazdom Pfeiferjem. O remontu se je z njim pogovarjal Peter Močnik.
Uprava RS za jedrsko varnost je nadzorni organ za jedrsko varnost, spremlja dogodke v naši edini nuklearki, oddtopanja in morebitna varnostna tveganja, vključena je tudi v redni remont, ki se te dni zaključuje v Krškem. Vodja sektorja za jedrsko varnost pri omenjeni upravi, Djordje Vojnović je Bojanu Leskovcu najprejpojasnil, kaj pomeni kadar pride do samodejne zaustavitve krške nuklearke: tehnično okvaro, človeško napako, varnostno tveganje?
Terenska ekipa Prvega je obiskala Fakulteto, za katero morda še niste slišali. Gre namreč za eno najmlajših javnih fakultet pri nas, ki je bila ustanovljena pred 15. leti. Govorimo o Fakulteti za energetiko, ki jo je najti na dveh lokacijah: v Krškem in v Velenju. Lokaciji nista izbrani naključno. V Krškem, od koder se danes oglaša tudi naša terenska ekipa, je locirana jedrska elektrarna in elektrarne na reki Savi, v Velenju pa imamo termoenergijo s termoelektrarno Šoštanj in s pripadajočimi podjetji. Prav tu študenti in študentke s Fakultete za energetiko večinoma dobijo zaposlitev, pravi prof. dr. Jurij Avsec, prodekan za izobraževalno dejavnost na fakulteti, s katerim se je pogovarjal Peter Močnik. Poklepetali smo tudi z enim od študentov fakultete.
Še naprej ostajamo v Krškem z našo terensko ekipo. Slišali smo, kako poteka remont, ki se zgodi vsakih 18 mesecev in čemu je namenjen, zdaj pa k srčiki delovanja jedrske elektrarne. Pokukali bomo v reaktor in izvedeli več o gorivnih elementih, ki poganjajo elektrarno in ki so s toploto, ki jo proizvajajo, vir električne energije. Od kod pridobijo nove gorivne elemente z obogatenim uranom, kakšni so protokoli varovanja transporta goriva in menjave gorivnih palic v reaktorju elektrarne in tudi, kaj storijo s starimi gorivnimi elementi, o vsem tem v pogovoru z glavnim inženirjem za gorivo v NEK, Andrejem Kavčičem. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
O odnosu do jedrske energije v Avstriji, Italiji, Franciji, Rusiji in na Kitajskem z našimi dopisniki.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes zagrozil, da bo znova in še z “večjo odločnostjo” sprožil ofenzivo na severu Sirije, če se kurdski borci od tam ne bodo umaknili, kot določa dogovor, ki so ga izpogajale ZDA. To je Erdogan izjavil pred pogovori z ruskim predsednik Vladimirjem Putinom v Sočiju. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je na turško-sirski meji ugotavljala, da tamkajšnji Kurdi neradi spregovorijo o svojih težavah in pričakovanjih.
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Vladimir Skok iz Sežane je kot osnovnošolec našel odvržen star radio, ga pobral in razstavil. Od takrat so radijski sprejemniki njegov zvesti spremljevalec. Več kot 200 jih razstavlja v opuščeni Mercatorjevi prodajalni na Bazoviški cesti v Sežani. Razstavo Radio skozi čas si lahko ogledate po vnaprejšnjem dogovoru in verjemite, ko boste stopili v prostor, se boste počutili kot Alica v čudežni deželi. Z Vladimirjem Skokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi semafor na svetu je bil ročen in že opremljen s plinskima svetilkama rdeče in zelene barve. Prvi prvi poskusni semafor pri nas je bil že električen, a policist je imel nalogo, da ga upravlja ročno s pritiskanjem na tipke. O razvoju semaforjev in semaforiziranih križišč smo se pogovarjali z Robertom Rijavcem, višjim predavateljem na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Odpravili smo se v Center za upravljanje prometa, ki deluje v sklopu podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice in kjer upravljajo z vsemi ljubljanskimi semaforji, ter preverili, kakšna je zgodba z ženskim simbolom oz. likom na semaforju za pešce pred Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj.
Turčija in sirski Kurdi drug drugemu očitajo kršitve prekinitve ognja na severovzhodu Sirije. Ankara je sporočila, da so kurdske sile na omenjenem območju v zadnjih 36 urah izvedle 14 napadov, Sirske demokratične sile (SDF) pa so obtožile Turčijo, da ne dovoli evakuacije civilistov in ranjenih iz obleganega mejnega mesta Ras al-Ain. Če se kurdske sile ne bodo umaknile iz območja, ki ga Turčija razglaša za varno območje, se v torek napoveduje nadajevanje turške ofenzive. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je pripravila zanimiv reportažni zapis. "Vsepovsod so padale bombe, komaj sem rešil svoje otroke pred skrajneži in pred bombami. Vsi so tolkli po nas". Tako Mahmud Aziz iz sirskega Alepa.
V radijskem etru je napovedovanje ure nekaj povsem običajnega. Radijci pri tem uporabljamo uradne izraze, medtem ko v vsakdanjem življenju uporabljamo tudi neuradne. Slednji lahko včasih povzročijo zmedo in nas spravijo v zadrego. Veste, koliko je ura, če nekdo reče “četrt na devet“? Je to 8 in 15 minut ali 15 minut do devetih?
Neveljaven email naslov