Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekaj več kot 10 % Slovencev in Slovenk mora za dostop do zdrave pitne vode v svojem gospodinjstvu poskrbeti samih. S kakšnimi težavami se soočajo in kako zdrava je voda, ki jo pijejo, je preverila Andreja Gradišar.
7 tisoč ljudi nima vode v svojih domovih
Po podatkih Ministrstva za okolje se z vodo iz javnih vodovodov v Sloveniji oskrbuje nekaj manj kot 89 % prebivalcev. Na prvi pogled je število ljudi, ki morajo sami poskrbeti za dostop do pitne vode majhen – a ko odstotke pretvorimo, to nanese okoli 200 tisoč Slovenk in Slovencev. Prebivalcev Slovenije, ki v svojem domu sploh nimajo dostopa do vode je 7 tisoč. Pitno vodo lahko po zakonu zagotavlja le oblast, v Sloveniji je to v pristojnosti občin. Kje morajo zagotoviti javni vodovod, določa Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki navaja območja, kjer živi 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem ter je hkrati gostota poseljenosti večja od 5 prebivalcev na hektar. Pitno vodo pa morajo zagotavljati tudi na drugih območjih, razen če imajo ljudje, ki živijo tam, lastno oskrbo.
Podatki iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015 kažejo, da je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda največja v Primorski statistični regiji, kjer je 100 %, najmanjša v Zasavski, kjer je 71 %. Ministrstvo za okolje je izračunalo, da stane gradnja kilometra vodovodnega omrežja od 100 do 400 tisoč evrov. Kot razlaga vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe na občini Hrastnik Tomaž Sihur, lahko zaradi pomanjkanja denarja lokalne oblasti vodovodni sistem večinoma dograjujejo le z evropskimi sredstvi.
Prebivalci, ki nimajo dostopa do javnega vodovodnega omrežja, morajo vodovod za oskrbo svojih gospodinjstev seveda zgraditi na lastne stroške. Prijava domačega vodnjaka ali vrtine je obvezna od leta 2004. Za izdajo vodnega dovoljenja lastniki plačajo nekaj manj kot 23 € upravne takse, vsako leto pa morajo glede na količino porabljene vode plačati še vodno povračilo. Če tega ne storijo, jim grozi plačilo globe.
Pravilnik o pitni vodi določa, da je potrebno letni monitoring kakovosti pitne vode izvajati na vodovodih, iz katerih dnevno povprečno priteče vsaj 10 m3 pitne vode, in na tistih, iz katerih se oskrbuje več kot 50 oseb ali pa so namenjeni javnim objektom, objektom za proizvodnjo in promet živil ter objektom za pakiranje pitne vode. Kot razlaga dr. Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer opravljajo letni monitoring, se nepravilnosti večkrat pojavljajo pri vodovodih, iz katerih se napaja manj oseb.
Irena Veninšek-Perpar, dr. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje se s temi ugotovitvami strinja in našteva zdravstvena tveganja, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki sami skrbijo za pitno vodo v svojih gospodinjstvih:
Lahko gre za popolnoma ustrezne vodooskrbne sisteme in je voda zdravstveno ustrezna, lahko pa vsebuje razne mikrobiološke in/ali kemijske dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje uporabnikov. Na teh vodovodih obstaja tveganje, da je voda fekalno osenažena. Prebivalci, ki pijejo tako vodo, so izpostavljeni povečanemu tveganju za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni. Prisotna so lahko razna kemijska onesnaževala kot kovine, pesticidi, nitrati.
Mali zasebni vodovodi tudi pogosteje nimajo ustreznega upravljanja, ne ustrezne priprave pitne vode, na slabšo kakovost pitne vode vplivajo dotrajani cevovodi in povečana količina padavin. Ljudje, ki pijejo vodo iz takšnih vodovodov, lahko to seveda nesejo na analizo v pooblaščene laboratorije, a morajo zanjo plačati.
V Sloveniji je okoli 200.000 registriranih ščitničnih bolnikov, zdravniki letno odkrijejo še približno 4000 novih. Združujejo se v društvu Metuljčica, ki vsako leto pripravi tudi Dan ščitnice. O dogajanju na tokratnem dogodku, simptomih, odkrivanju in zdravljenju bolezni ščitnice je Andreja Čokl govorila s podpredsednico društva Metuljčica Klavdijo Eržen.
Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.
V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.
Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!
V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.
Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.
Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.
Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer
Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.
Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.
V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.
Ob začetku jubilejnega, 40. slovenskega tedna boja proti raku, poteka pot geslom Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka, so na novinarski konferenci predstavili bistvene novosti, ki jih je svet Evropske unije sprejel lani decembra. To so prenovljena priporočila za presejalne programe. Med temi so novi, to so programi za odkrivanje pljučnega raka in raka prostate.
S februarjem se je zaključil triletni projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, vrednem štiri milijone evrov. Z njim so ustvarili nove digitalne tehnologije in pripomočke, kot so prostokodni prevajalnik, terminološki portal in celo razpoznavalnik govora. Pri slednjem gre za avtomatsko transkripcijo zvočnih datotek, česar do zdaj v slovenščini še nismo poznali - vsaj ne javno dostopno. Dosežek je za manjši evropski jezik, kot je slovenščina, seveda ogromen, a težava tiči na nasprotni strani. To je bil zgolj projekt in ne strategija digitalizacije jezika. Strokovnjake zato skrbi, da bo slovenščina v zelo pomembnem obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala. In rešitev? Ponovno, kot že nekajkrat v zadnjem času, bi se morali zgledovati po Estoniji.
V Slovenj Gradcu so začeli drugo dobrodelno akcijo znane katrce nekdanjega predsednika Boruta Pahorja. Za 60 tisoč evrov so jo odkupili trije bratje Fratar iz Dravograda. Za katrco zdaj zbirajo prostovoljne prispevke, saj želijo poskrbeti za še več denarja za otroke, obolele za rakom. O dobrodelni akciji in o tem, kako se pelje tako stara katrca se je s tremi brati pogovarjala naša dopisnica Metka Pirc.
Neveljaven email naslov