Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Kdo smo, kako smo se razvili, kakšni so bili naši predniki, kakšen način življenja so imeli v daljni preteklosti, so bila vprašanja, ki so jih pretresali udeleženci srečanja o zadnjih odkritjih in izzivih v paleoatropologiji. Dr. Barbara Bajd je že tretjič v Sloveniji zbrala skupino prominentnih poznavalcev evolucije človeka. Kot meni slovenska strokovnjakinja o tem poglavju ne vemo dovolj: »V naših šolah je veliko premalo te tematike. Po drugi strani pa se je na področju paleoantropologije v zadnjih 40 letih na tem področju zgodilo veliko novega. Paleoantropologija ni neka zaprašena veda«.
Prav Bajdova je pred leti opravila anketo o evoluciji človeka med študenti naravoslovja in biologije. Afriko jih je za zibelko človeštva pravilno obkrožilo 63 odstotkov, le tretjina jih je menila, da so se prvi človečnjaki pojavili pred tremi milijoni let.
Da o človeški evoluciji ne vemo dovolj, meni tudi dr. Jeffrey Hugh Schwartz, ameriški profesor biološke antropologije na univerzi v Pittsburgu. Schwartz krivdo pripisuje tudi znanstvenikom, ki jo predstavljajo preveč poenostavljeno. »Menim, da je bolj stvarno razmišljati o človeku tako kot o kateri koli drugi živali. Če pogledamo fosilne zbirke miši, konjev, imajo ti dolgo zgodovino. Gre za vrste, ki so se pojavile in izumrle ter se spet pojavile kot nove. Evolucijska slika je zelo raznolika. To je slika o veliko novih vrstah, ki izumrejo in se spet pojavijo. Ljudje smo v rastlinskem in živalskem svetu zelo nenavadni, saj smo edini živeči predstavnik skupine. Zato gledamo s perspektive, da smo edini in smo zato tako posebni. Ampak če pogledamo na mesto človeka v naravi, kot je rekel angleški biolog Thomas Huxley, če se dojemamo kot del narave, bi morali drugače gledati na našo evolucijsko preteklost. To ne pomeni, da nekateri vidiki Homo sapiensa niso posebni ali izredni, ampak slika evolucije še zdaleč ni tako preprosta, kot jo pogosto vidimo. Ljudje bi se morali bolje zavedati svoje zgodovine in tega, da je nenavadno in čudno, da smo edini predstavniki vrste«, pojasnjuje dr. Schwartz.
Nekdaj je veljalo, da je evolucija ravna črta, da smo začeli kot primitivna vrsta, ki se je razvila v bolj napredno in končno postala Homo sapiens. Tudi z novimi fosilnimi najdbami postaja vse bolj jasno, da ni bilo tako. Ena takih je odmevno lansko odkritje nove vrste Homo naledi v Južni Afriki. Pri tem je sodeloval tudi dr. William Harcourt-Smith iz Ameriškega prirodoslovnega muzeja v New Yorku. »Veliko je novih dokazov, odkritij, novih fosilov, ki so bili najdeni na terenu, so nove tehnike, novi načini obdelovanja podatkov z zmogljivimi računalniškimi programi, ki se nanašajo na izvor človeka, ki jih prej nismo poznali. Sama paleoantropologija pa je postala zelo specializirana in kompleksna. S tako veliko specializacijo tvegaš, da postaneš izoliran, zato je zelo pomembno, da stopiš nazaj in da razmišljaš širše. Taka srečanja kot to – tu v Ljubljani so zato zelo pomembna, da se vse vsi usedemo za mizo in se pogovarjamo v širšem kontekstu. Vsi smo vpleteni v iskanje odgovorov na vprašanja, kako in zakaj smo prišli sem, kdaj se je to zgodilo, kakšna so razmerja med različnimi vrstami, kdo je kaj počel, vse nas zanimajo ta vprašanja v širšem smislu in nenazadnje: odkod smo prišli? To je tisto veliko vprašanje, na katerega želimo odgovoriti«, je povedal dr. Harcourt-Smith.
Tega odgovora verjetno ne bomo še tako kmalu izvedeli. Čeprav paleoantropologi napovedujejo vznemirljive novosti tudi v prihodnje in upajo, da bo sama veda postala bolj dostopna javnosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Kdo smo, kako smo se razvili, kakšni so bili naši predniki, kakšen način življenja so imeli v daljni preteklosti, so bila vprašanja, ki so jih pretresali udeleženci srečanja o zadnjih odkritjih in izzivih v paleoatropologiji. Dr. Barbara Bajd je že tretjič v Sloveniji zbrala skupino prominentnih poznavalcev evolucije človeka. Kot meni slovenska strokovnjakinja o tem poglavju ne vemo dovolj: »V naših šolah je veliko premalo te tematike. Po drugi strani pa se je na področju paleoantropologije v zadnjih 40 letih na tem področju zgodilo veliko novega. Paleoantropologija ni neka zaprašena veda«.
Prav Bajdova je pred leti opravila anketo o evoluciji človeka med študenti naravoslovja in biologije. Afriko jih je za zibelko človeštva pravilno obkrožilo 63 odstotkov, le tretjina jih je menila, da so se prvi človečnjaki pojavili pred tremi milijoni let.
Da o človeški evoluciji ne vemo dovolj, meni tudi dr. Jeffrey Hugh Schwartz, ameriški profesor biološke antropologije na univerzi v Pittsburgu. Schwartz krivdo pripisuje tudi znanstvenikom, ki jo predstavljajo preveč poenostavljeno. »Menim, da je bolj stvarno razmišljati o človeku tako kot o kateri koli drugi živali. Če pogledamo fosilne zbirke miši, konjev, imajo ti dolgo zgodovino. Gre za vrste, ki so se pojavile in izumrle ter se spet pojavile kot nove. Evolucijska slika je zelo raznolika. To je slika o veliko novih vrstah, ki izumrejo in se spet pojavijo. Ljudje smo v rastlinskem in živalskem svetu zelo nenavadni, saj smo edini živeči predstavnik skupine. Zato gledamo s perspektive, da smo edini in smo zato tako posebni. Ampak če pogledamo na mesto človeka v naravi, kot je rekel angleški biolog Thomas Huxley, če se dojemamo kot del narave, bi morali drugače gledati na našo evolucijsko preteklost. To ne pomeni, da nekateri vidiki Homo sapiensa niso posebni ali izredni, ampak slika evolucije še zdaleč ni tako preprosta, kot jo pogosto vidimo. Ljudje bi se morali bolje zavedati svoje zgodovine in tega, da je nenavadno in čudno, da smo edini predstavniki vrste«, pojasnjuje dr. Schwartz.
Nekdaj je veljalo, da je evolucija ravna črta, da smo začeli kot primitivna vrsta, ki se je razvila v bolj napredno in končno postala Homo sapiens. Tudi z novimi fosilnimi najdbami postaja vse bolj jasno, da ni bilo tako. Ena takih je odmevno lansko odkritje nove vrste Homo naledi v Južni Afriki. Pri tem je sodeloval tudi dr. William Harcourt-Smith iz Ameriškega prirodoslovnega muzeja v New Yorku. »Veliko je novih dokazov, odkritij, novih fosilov, ki so bili najdeni na terenu, so nove tehnike, novi načini obdelovanja podatkov z zmogljivimi računalniškimi programi, ki se nanašajo na izvor človeka, ki jih prej nismo poznali. Sama paleoantropologija pa je postala zelo specializirana in kompleksna. S tako veliko specializacijo tvegaš, da postaneš izoliran, zato je zelo pomembno, da stopiš nazaj in da razmišljaš širše. Taka srečanja kot to – tu v Ljubljani so zato zelo pomembna, da se vse vsi usedemo za mizo in se pogovarjamo v širšem kontekstu. Vsi smo vpleteni v iskanje odgovorov na vprašanja, kako in zakaj smo prišli sem, kdaj se je to zgodilo, kakšna so razmerja med različnimi vrstami, kdo je kaj počel, vse nas zanimajo ta vprašanja v širšem smislu in nenazadnje: odkod smo prišli? To je tisto veliko vprašanje, na katerega želimo odgovoriti«, je povedal dr. Harcourt-Smith.
Tega odgovora verjetno ne bomo še tako kmalu izvedeli. Čeprav paleoantropologi napovedujejo vznemirljive novosti tudi v prihodnje in upajo, da bo sama veda postala bolj dostopna javnosti.
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Kralj rock and rolla buri duhove tudi 40 let po njegovi smrti ne glede na to, ali sodimo med tiste oboževalce, ki verjamejo, da Elvis še živi ali samo uživamo v glasbi in besedilih, ki jih je ustvaril. Imel je nesporen glasbeni talent, posnel je tudi več kot 30 filmov, pa tudi videz mu je pomagal pri vzponu glasbene kariere. Tomaž Domicelj je prevedel dve Elvisovi biografiji, prevedel in priredil pa je tudi nekaj besedil, ki jih je v slovenščini zapel Oto Pestner, zato smo ga povabili v studio Prvega programa na pogovor o Elvisu.
Eden najbolj obleganih krajev današnjega prazničnega dne je po tradiciji tudi Ptujska gora. »Kot svetilka sredi Dravskega polja stoji na višini 352 metrov – stoletna priča vernosti in navzočnosti Boga med ljudmi«, je v knjižnem delu z naslovom: »Bratje minoriti 80 let na Ptujski gori« napisal redovnik in zgodovinar doktor Bogdan Kolar. V naslednjih minutah bomo izvedeli, kako so redovniki - minoriti prišli na Ptujsko goro, kjer stoji bazilika Marije zavetnice, ki jo letno obišče okoli 60 tisoč romarjev in zakaj so prav tem v petdesetih letih minulega stoletja tam prepovedali opravljanje verskih obredov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Maturanta Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana Filip Geč in Aljaž Kavčič sta med zmagovalci mednarodnega tekmovanje SciChallegne. V tekmovalni del je bilo vključenih 438 raziskovalnih projektov, Filip in Aljaž pa sta prepričala z raziskovalno nalogo “Sinteza flourescenčno aktivnih barvil s flouresceinskim skeletom in njihova aktivnost.” Vse učinkovine so pripravili v laboratoriju na Kemijskem inštitutu in jih testirali za nadaljnje aplikacije. Tovrstne strukture odpirajo možnosti za medicinske aplikacije. Predvsem za detekcijo agregatov pri nevrodegenerativnih obolenjih, kot tudi označevanje tumorjev v medicini. Mlada ekipa za to želi še nadgraditi izsledke iz nagrajene raziskovalne naloge. Filip in Aljaža pa nista edina dijaka, ki ju že kot najstnika zanima resno raziskovalno delo. Mentor Marko Jeran s Kemijskega inštituta pripoveduje, da tudi na vrhuncu počitnic sodeluje s številnimi dijaki, ki se zanimajo za raziskovalne teme in literaturo.
O novi tuji investiciji se je z državnim sekretarjem ministrstva za gospodarstvo Alešem Cantaruttijem pogovarjala Simeona Rogelj.
Gorsko-kolesarske poti na Koroškem so iz leta v leto bolj popularne, turistov, ki prisegajo na to obliko oddiha je vedno več, ta teden pa so polno zasedene predvsem urejene naravne poti v parku JAMNICA. Tam je od prejšnje sobote na sporedu 5. BLACK HOLE Festival ali, če prevedemo, 5. Festival Črne luknje.
V zraku je … Mittelfest. Letošnji festival končuje triletno zgodbo, posvečeno štirim elementom - vodi, zemlji, ognju in letos še zraku. Zrak je tista nevidna snov, ki nam omogoča preživetje, hkrati pa je povezovalen element, saj med nami (še) ne povzroča konfliktov. Povezoval nas bo tudi od 15. do 25. julija, ko se bo v italijanskem mestecu Čedad zvrstilo kar nekaj gledaliških, plesnih predstav in koncertov, velja pa omeniti koncert angleškega glasbenika Stinga in domače zasedbe Laibach.
Na Krvavcu že od pradavnih časov domujejo zlovoljni škratje, ki zelo radi nagajajo tamkajšnjim pastirjem in drugim planincem. Tako nekako se začenja napeta otroška zgodba, ki jo je v slikanici O pastirjih in škratih s Krvavca nedavno objavil nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc. No, že v kratkem pa bo ta zgodba prerasla platnice knjige. Prihajajočo nedeljo, 09. julija, bodo namreč na Krvavcu odprli poučno, interaktivno, pravljično-doživljajsko Pot pastirskih škratov, ki ji je v navdih prav Grilčeva zgodba. Za kaj pravzaprav gre pri tem projektu, je preverjal Goran Dekleva.
Ta teden je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prvič poletni tabor za učence z Aspergrejevim sindromom, ki odpira možnosti dodatnega izobraževanja otrok, ki so prevečkrat potisnjeni v ozadje. Zakaj je tabor pomemben za otroke z Aspergerjevim sindomom in kakšno znanje si bodo pridobili, pa v prispevku Petre Medved.
Zakon o dimnikarskih storitvah, ki je stopil v veljavo z novim letom, je spremenil sistem izvajanja dimnikarske službe. Namesto koncesij morajo dimnikarske službe za izvajanje storitev pridobiti licenco, uporabniki pa si morajo do konca meseca vsaj za obdobje 12-ih mesecev izbrati dimnikarsko družbo, ki bo še naprej izvajala obvezen pregled na malih kurilnih napravah. O postopkih izbire, cenah, licencah in inšpekcijskih nadzorih, v pogovoru z generalno direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Tanjo Bolte.
V okviru Javne agencije za knjigo Republike Slovenije se je lani začel štiriletni projekt Vključujemo in aktiviramo!, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Gre za socialno aktivacijo štirih ranljivih skupin z vključitvijo kulturne komponente, ki naj bi udeležence projekta približala trgu dela in zmanjšala brezposelnost. V projekt so vključene osebe s težavami v duševnem zdravju, zaporniki v fazi odpusta, osebe, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od prepovedanih drog in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Kako se je v projekt Vključujemo in aktiviramo vključila ta zadnja skupina, bomo slišali v prispevku Petre Medved. Foto: Iztok Sunčič
Socialna aktivacija ranljivih skupin z vključitvijo kulturne komponente je cilj štiriletnega projekta »Vključujemo in aktiviramo!« v okviru Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, ki se je začel lani in ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V projekt so vključene štiri ranljive družbene skupine: osebe z motnjami v duševnem razvoju, osebe s težavami v duševnem zdravju, zaporniki v fazi odpusta in osebe, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od prepovedanih drog. Socialna aktivacija naj bi udeležence projekta približala trgu dela, zmanjšala brezposelnost in posredno znižala odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine. V tokratnem prispevku Petre Medved bomo slišali, kako so v projekt »Vključujemo in aktiviramo!« vključene osebe z motnjami v duševnem zdravju.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so priredili Dan za boljši korak. Z donacijo Skupine SIJ – Slovenske industrije jekla - so kupili dve novi napravi za otroke, ki bosta omogočili dodatne terapije in tako pripomogli k učinkovitejši rehabilitaciji otrok. Prispevek Petre Medved.
Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STAklub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak. Prispevek Petre Medved.
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Posnetek kratkem pogovoru med papežem Frančiškom in ameriško prvo damo Melanijo Trump, ki je včeraj zaokrožil po spletu, je bil tako slabo razumljiv, da je ves svet mislil, da Melanija svojega moža hrani s pico. Takoj po tem, ko se je po slovenskih družabnih omrežjih razvnelo pravo ogorčenje nad novico, so se vsi pomembni svetovni mediji razpisali o potici, slovenski sladici, ki jo v Melanijini domovini ljudje jedo za božič. Do preobrata oz. do pravilnega razumevanja pogovora med Melanijo in Frančiškom je prišlo po zaslugi našega rimskega dopisnika Janka Petrovca, ki je na poti na naslednjo novinarsko zadolžitev z nami delil svojo zgodbo o potici.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani se je začel Mednarodni festival Igraj se z mano, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že enajstič zapored. Namenjen je enakovrednemu vključevanju otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami v družbo. Dogajanje na Festivalu je spremljala Petra Medved.
V Sloveniji pod pragom tveganja revščine živi skoraj vsak sedmi človek. Med njimi je največ upokojencev, a za normalno življenje včasih ne zaslužijo dovolj niti tisti, ki imajo redno službo. Ob nacionalnem tednu prostovoljstva vam na Prvem zato predstavljamo humanitarni zavod Pod strehco, ki se nahaja na Zaloški cesti v Ljubljani, v njem pa socialno ogroženi dobijo topel obrok po simbolični ceni. Dnevno pripravijo okoli 300 kosil, za pripravo katerih so z izjemo kuharja zadolženi sami prostovoljci. Pod strehco se je oglasila Andreja Gradišar.
Prvi se je 7. maja drugič pridružil projektu Irske nacionalne radiotelevizije RTE in njihovega radijskega programa RADIO 1, kjer so že 22-ič zapored svoje poslušalce prebudili s pomočjo jutranjega ptičjega petja. Gre za neke vrste radijski maraton, saj skupaj prenašajo kar 6 ur petja. Projekt je že zdavnaj prerasel državne okvire Irske, letos so se pridružile radijske postaje iz 13 držav, med njimi Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska, Norveška, Španija in celo Indija. Za prevod slišanega je na Prvem skrbel ornitolog Dare Fekonja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Neveljaven email naslov