Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Kdo smo, kako smo se razvili, kakšni so bili naši predniki, kakšen način življenja so imeli v daljni preteklosti, so bila vprašanja, ki so jih pretresali udeleženci srečanja o zadnjih odkritjih in izzivih v paleoatropologiji. Dr. Barbara Bajd je že tretjič v Sloveniji zbrala skupino prominentnih poznavalcev evolucije človeka. Kot meni slovenska strokovnjakinja o tem poglavju ne vemo dovolj: »V naših šolah je veliko premalo te tematike. Po drugi strani pa se je na področju paleoantropologije v zadnjih 40 letih na tem področju zgodilo veliko novega. Paleoantropologija ni neka zaprašena veda«.
Prav Bajdova je pred leti opravila anketo o evoluciji človeka med študenti naravoslovja in biologije. Afriko jih je za zibelko človeštva pravilno obkrožilo 63 odstotkov, le tretjina jih je menila, da so se prvi človečnjaki pojavili pred tremi milijoni let.
Da o človeški evoluciji ne vemo dovolj, meni tudi dr. Jeffrey Hugh Schwartz, ameriški profesor biološke antropologije na univerzi v Pittsburgu. Schwartz krivdo pripisuje tudi znanstvenikom, ki jo predstavljajo preveč poenostavljeno. »Menim, da je bolj stvarno razmišljati o človeku tako kot o kateri koli drugi živali. Če pogledamo fosilne zbirke miši, konjev, imajo ti dolgo zgodovino. Gre za vrste, ki so se pojavile in izumrle ter se spet pojavile kot nove. Evolucijska slika je zelo raznolika. To je slika o veliko novih vrstah, ki izumrejo in se spet pojavijo. Ljudje smo v rastlinskem in živalskem svetu zelo nenavadni, saj smo edini živeči predstavnik skupine. Zato gledamo s perspektive, da smo edini in smo zato tako posebni. Ampak če pogledamo na mesto človeka v naravi, kot je rekel angleški biolog Thomas Huxley, če se dojemamo kot del narave, bi morali drugače gledati na našo evolucijsko preteklost. To ne pomeni, da nekateri vidiki Homo sapiensa niso posebni ali izredni, ampak slika evolucije še zdaleč ni tako preprosta, kot jo pogosto vidimo. Ljudje bi se morali bolje zavedati svoje zgodovine in tega, da je nenavadno in čudno, da smo edini predstavniki vrste«, pojasnjuje dr. Schwartz.
Nekdaj je veljalo, da je evolucija ravna črta, da smo začeli kot primitivna vrsta, ki se je razvila v bolj napredno in končno postala Homo sapiens. Tudi z novimi fosilnimi najdbami postaja vse bolj jasno, da ni bilo tako. Ena takih je odmevno lansko odkritje nove vrste Homo naledi v Južni Afriki. Pri tem je sodeloval tudi dr. William Harcourt-Smith iz Ameriškega prirodoslovnega muzeja v New Yorku. »Veliko je novih dokazov, odkritij, novih fosilov, ki so bili najdeni na terenu, so nove tehnike, novi načini obdelovanja podatkov z zmogljivimi računalniškimi programi, ki se nanašajo na izvor človeka, ki jih prej nismo poznali. Sama paleoantropologija pa je postala zelo specializirana in kompleksna. S tako veliko specializacijo tvegaš, da postaneš izoliran, zato je zelo pomembno, da stopiš nazaj in da razmišljaš širše. Taka srečanja kot to – tu v Ljubljani so zato zelo pomembna, da se vse vsi usedemo za mizo in se pogovarjamo v širšem kontekstu. Vsi smo vpleteni v iskanje odgovorov na vprašanja, kako in zakaj smo prišli sem, kdaj se je to zgodilo, kakšna so razmerja med različnimi vrstami, kdo je kaj počel, vse nas zanimajo ta vprašanja v širšem smislu in nenazadnje: odkod smo prišli? To je tisto veliko vprašanje, na katerega želimo odgovoriti«, je povedal dr. Harcourt-Smith.
Tega odgovora verjetno ne bomo še tako kmalu izvedeli. Čeprav paleoantropologi napovedujejo vznemirljive novosti tudi v prihodnje in upajo, da bo sama veda postala bolj dostopna javnosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Mednarodno uveljavljeni strokovnjaki s področja paleoantropologije so se na srečanju v prostorih Slovenske matice v Ljubljani pogovarjali o zadnjih izsledkih na področju človeške evolucije. Izmenjali so ideje, razpravljali o različnih hipotezah in se vprašali, kaj prinaša naslednje poglavje tega zelo kompleksnega znanstvenega področja.
Kdo smo, kako smo se razvili, kakšni so bili naši predniki, kakšen način življenja so imeli v daljni preteklosti, so bila vprašanja, ki so jih pretresali udeleženci srečanja o zadnjih odkritjih in izzivih v paleoatropologiji. Dr. Barbara Bajd je že tretjič v Sloveniji zbrala skupino prominentnih poznavalcev evolucije človeka. Kot meni slovenska strokovnjakinja o tem poglavju ne vemo dovolj: »V naših šolah je veliko premalo te tematike. Po drugi strani pa se je na področju paleoantropologije v zadnjih 40 letih na tem področju zgodilo veliko novega. Paleoantropologija ni neka zaprašena veda«.
Prav Bajdova je pred leti opravila anketo o evoluciji človeka med študenti naravoslovja in biologije. Afriko jih je za zibelko človeštva pravilno obkrožilo 63 odstotkov, le tretjina jih je menila, da so se prvi človečnjaki pojavili pred tremi milijoni let.
Da o človeški evoluciji ne vemo dovolj, meni tudi dr. Jeffrey Hugh Schwartz, ameriški profesor biološke antropologije na univerzi v Pittsburgu. Schwartz krivdo pripisuje tudi znanstvenikom, ki jo predstavljajo preveč poenostavljeno. »Menim, da je bolj stvarno razmišljati o človeku tako kot o kateri koli drugi živali. Če pogledamo fosilne zbirke miši, konjev, imajo ti dolgo zgodovino. Gre za vrste, ki so se pojavile in izumrle ter se spet pojavile kot nove. Evolucijska slika je zelo raznolika. To je slika o veliko novih vrstah, ki izumrejo in se spet pojavijo. Ljudje smo v rastlinskem in živalskem svetu zelo nenavadni, saj smo edini živeči predstavnik skupine. Zato gledamo s perspektive, da smo edini in smo zato tako posebni. Ampak če pogledamo na mesto človeka v naravi, kot je rekel angleški biolog Thomas Huxley, če se dojemamo kot del narave, bi morali drugače gledati na našo evolucijsko preteklost. To ne pomeni, da nekateri vidiki Homo sapiensa niso posebni ali izredni, ampak slika evolucije še zdaleč ni tako preprosta, kot jo pogosto vidimo. Ljudje bi se morali bolje zavedati svoje zgodovine in tega, da je nenavadno in čudno, da smo edini predstavniki vrste«, pojasnjuje dr. Schwartz.
Nekdaj je veljalo, da je evolucija ravna črta, da smo začeli kot primitivna vrsta, ki se je razvila v bolj napredno in končno postala Homo sapiens. Tudi z novimi fosilnimi najdbami postaja vse bolj jasno, da ni bilo tako. Ena takih je odmevno lansko odkritje nove vrste Homo naledi v Južni Afriki. Pri tem je sodeloval tudi dr. William Harcourt-Smith iz Ameriškega prirodoslovnega muzeja v New Yorku. »Veliko je novih dokazov, odkritij, novih fosilov, ki so bili najdeni na terenu, so nove tehnike, novi načini obdelovanja podatkov z zmogljivimi računalniškimi programi, ki se nanašajo na izvor človeka, ki jih prej nismo poznali. Sama paleoantropologija pa je postala zelo specializirana in kompleksna. S tako veliko specializacijo tvegaš, da postaneš izoliran, zato je zelo pomembno, da stopiš nazaj in da razmišljaš širše. Taka srečanja kot to – tu v Ljubljani so zato zelo pomembna, da se vse vsi usedemo za mizo in se pogovarjamo v širšem kontekstu. Vsi smo vpleteni v iskanje odgovorov na vprašanja, kako in zakaj smo prišli sem, kdaj se je to zgodilo, kakšna so razmerja med različnimi vrstami, kdo je kaj počel, vse nas zanimajo ta vprašanja v širšem smislu in nenazadnje: odkod smo prišli? To je tisto veliko vprašanje, na katerega želimo odgovoriti«, je povedal dr. Harcourt-Smith.
Tega odgovora verjetno ne bomo še tako kmalu izvedeli. Čeprav paleoantropologi napovedujejo vznemirljive novosti tudi v prihodnje in upajo, da bo sama veda postala bolj dostopna javnosti.
Spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini so v javnosti dvignile precej prahu, še posebno zaradi izrecne prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Pa čeprav je Svet Evrope Slovenijo že večkrat pozval, naj takšno prepoved vključi v svojo zakonodajo. Kako to, da je toliko ljudi pri nas prepoznalo takšno prepoved kot poseg v svojo zasebnost in starševske pravice? Kaj takšen odziv pove o našem odnosu do nasilja? Ali je vzgoja brez tepeža in grožnje fizičnega nasilja nemogoča? O tem in drugih spremembah zakona se bomo pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.
Dr. Simon Ličen je profesor na univerzi v Washingtonu, ki se strokovno ukvarja s športnim managementom, pa tudi s povezavami med športom, mediji, kapitalom in politiko. Pred odhodom na olimpijske igre v Braziliji, kjer bo iskal zgodbe in navdihe za svoje raziskovalno delo, se je Tatjana Pirc z njim pogovarjala o svetlih in temnih plateh športa.
In kaj prinaša prihodnost na trgu dela? Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba. Urška Valjavec.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
Gorska kolesarka Tanja Žakelj se je na igre v Riu de Janeiru pripravljala zavzeto in marljivo, rezultati v svetovnem pokalu pa za nekdanjo skupno zmagovalko niso spodbudni. Kljub temu Tanja optimistično pričakuje 20. avgust, ko bo na sporedu njena tekma in razkriva, kaj počne v prostem času in da se dobro znajde tudi na traktorju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na poti v Rio smo zadnje leto na treningih in tekmah spremljali kanuista Benjamina Savška. Ta je v zadnjih štirih letih osvojil 5 kolajn na svetovnih oziroma evropskih prvenstvih in sodi med favorite slalomske tekme v Rio de Janieru. Večkrat na leto se je z njim pogovarjal Franci Pavšer in strnil Benjaminovo zgodbo.
Po podatkih slovenske policije v Sloveniji trenutno prebiva 295 migrantov. Velika večina (254) jih živi in stanuje v ljubljanskem Azilnem domu in njegovih izpostavah, 20 v Centru za tujce v Postojni, preostali pa v kriznem centru za mlade in pri zasebnikih. Slednji so azilanti, ki jim je Ministrstvo za notranje zadeve priznalo status begunca ali status mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo izseliti iz azilnega doma in poiskati svoje prebivališče, največkrat pri zasebnikih.
Na današnji dan, zjutraj pred 25-timi leti, se je na Brionih začelo intenzivno mednarodno posredovanje za prekinitev spopadov, ki jih je JLA sprožila po naši razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Evropska trojka je premirje skušala doseči že prej na dveh sestankih v Zagrebu, tako da je bilo brionsko srečanje le nadaljevanje prvih resnih prizadevanj tedanje ES/evropske skupnosti/ in drugih mednarodnih subjektov za ustavitev vojne na slovenskih tleh. Trojko so sestavljali predsedujoči svetu ministrov in minister Nizozemske Van den Broek in vodji diplomacij Luksemburga Poos in Portugalske Pineiro. Z naše strani je bil navzoč slovenski vrh s Kučanom na čelu, poleg tega pa so bili na pogajanjih tudi predstavniki Hrvaške in zveznih organov nekdanje Jugoslavije. Po 16-ih urah trdih, na trenutke ultimativnih zahtev trojke so sprejeli Brionsko deklaracijo. Z njo ni bil zadovoljen nihče, a prinesla je konec vojne in mir ter odprla številne poti za dokončno osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije. Več o tem dogodku v feljtonu Marjana Roglja.
Program MEPI je eden od mednarodnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju njihovega prostega časa. Prav v Sloveniji namreč te dni poteka konferenca predstavnikov organizacij, ki ga izvajajo po vsem svetu. Gre za več kot 40 delegatov iz Evrope, Mediterana in arabskih držav. Barbara Drnovšek se je za naš program pogovarjala z generalnim sekretarjem mednarodnega programa vojvode Edinburškega Johnom Mayjem.
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Na spletu je ogromno naših podatkov, med njimi tudi uporabniška imena in gesla različnih aplikacij, od elektronske pošte, družabnih omrežij, spletne banke. Da so ti podatki zelo obstojni, je pokazal nedaven hekerski napad na družabno omrežje myspace. Hekerji so konec minulega meseca ukradli 360 milijonov uporabniških imen in gesel na tem družabnem omrežju, ki je bilo izjemno priljubljeno pred popularizacijo facebooka, in jih prodajali na dark netu. Napad je pokazal na to, da so podatki na spletu izjemno obstojni pa tudi, da so lahko uporabni za spletne kriminalce. Zakaj? Čeprav so bile strani uporabnikov mrtve, pa to ne pomeni, da so se tudi podatki izbrisali. In zakaj bi bila stara uporabniška imena in gesla lahko kaj vredna? Marsikdo verjetno uporablja le eno geslo za različne aplikacije na spletu, zato se lahko zgodi, da so spletnim kriminalcem zdaj dostopni tudi spletna pošta, spletna banka, paypal račun nekdanjih uporabnikov myspacea. Več o tem v pogovoru s Tadejem Hrenom iz Si-Certa, nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente. foto: Perspecsys Photos/flickr
Biotehniški izobraževalni center Ljubljana ima prvo šolsko mikropivovarno v Sloveniji.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v tednu slepih, ki je tradicionalno prvi teden v juniju, postavila v ospredje eno najpomembnejših področij za samostojnejše življenje ter delo slepih in slabovidnih - to je dostopnost, ki je za njihovo vključenost v družbo zelo pomembna. Po podatkih stroke v Sloveniji živi od 30 do 40.000 ljudi z okvarami vida, ki jih v vsakdanjem življenju močno ovirajo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je objavil razpis za odkup stanovanj od starejših občanov, ki bi si želeli v tako prodanih stanovanjih bivati do smrti in si s prodajo zagotoviti tudi dosmrtno rento. Svoje stanovanje lahko prodajo Stanovanjskemu skladu, ta pa jim zagotovi dosmrtno služnost v zameno za neprofitno najemnino. Kupnino Sklad namesto prodajalcu nakaže kot enkratno zavarovalno vsoto zavarovalnici, ta pa upravičencu izplačuje dosmrtno zavarovalno rento. O tovrstnem odkupu stanovanj se je pri Alešu Tomažinu, vodji sekcije za investicije pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana, podrobneje pozanimala Cirila Štuber, na možnost takšnega odkupa pa smo z neodvisnim finančnim svetovalcem Mitjo Glavnikom z zavoda Na tabli pogledali tudi s plati lastnika stanovanja, ki si prav tako želi skleniti dober posel.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Egiptovsko letalo s 66imi ljudmi na krovu, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah leta iz Pariza v Kairo izginilo z radarjev, je strmoglavilo v Sredozemsko morje. Potem, ko so egiptovske oblasti ugotovile, da razbitini, ki ju je včeraj našla grška mornarica, nista del strmoglavljenega letala EgyptAir, je namreč danes egiptovska vojska sporočila, da je našla več delov letala.
Neveljaven email naslov