Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Analize in komentarji prvega kroga predsedniških volitev 2017
Majhna udeležba; ankete, ki so tudi tokrat kazale drugače od končnega izida; polom parlamentarnih strank in neprepričljiva desnica – to je nekaj od sklepov, ki jih je mogoče opaziti v delnih izidih prvega kroga predsedniških volitev.
Konkretneje: Borut Pahor – v nasprotju s številnimi napovedmi – ni zmagal v prvem krogu, Nova Slovenija je v spopadu z SDS potegnila kratko, vse kandidatke desno od sredine pa so skupno dobile manj kot desnosredinski kandidat na zadnjih volitvah. S krepko in resno analizo pokazanega se bo morala spoprijeti tudi največja vladna stranka. Kako pa lahko predsedniške volitve vidimo kot predigro državnozborskih?
Borutu Pahorju so sicer skoraj vse ankete zadnje dni napovedovale zmago v prvem krogu, kljub temu pa je dobljenih nekaj več kot 47 odstotkov glasov podpore opisal kot izjemen dosežek. Z doseženimi skoraj 25-imi odstotki podpore je zadovoljen tudi Marjan Šarec, oba pa se že ozirata v drugi krog in na teme, ki se bodo odpirale v prihodnjih treh tednih.
O izidih predsedniških volitev poročajo tudi tuji mediji. Večina izraža presenečenje, da Borut Pahor ni zmagal v prvem krogu. Hrvaški Jutranji list ocenjuje, da je Pahorju odvzela glasove Romana Tomc iz SDS, ki je dobila dvakrat večjo podporo, kot so ji kazale predvolilne napovedi. Avstrijski mediji navajajo, da je Pahorju škodovala pičla volilna udeležba, ki da je tudi posledica jasno napovedane njegove zmage. Navajajo tudi uspeh skrajno desnega kandidata Andreja Šiška, ki je pustil za seboj tudi kandidatko vladajoče stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Nizek odstotek podpore tej kandidatki omenjata tudi nemški Die Zeit ter britanski Reuters, ki dodajata, da gre za svarilo predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi stranki pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Z Borisom Popovičem se je pogovarjala Nika Benedik:
Z Angelco Likovič se je pogovarjala Nataša Lang:
Z dr. Majo Makovec Brenčič se je pogovarjala Urška Valjavec:
S Suzano Laro Krause se je pogovarjala Urška Jereb Brankovič:
Z Borutom Pahorjem se je pogovarjala Nataša Mulec:
Z Marjanom Šarcem se je pogovarjala Maja Derčar:
Z Romano Tomc se je pogovarjal Robert Škrjanc:
Z Ljudmilo Novak se je pogovarjala Tina Lamovšek:
Z Andrejem Šiškom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl:
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Analize in komentarji prvega kroga predsedniških volitev 2017
Majhna udeležba; ankete, ki so tudi tokrat kazale drugače od končnega izida; polom parlamentarnih strank in neprepričljiva desnica – to je nekaj od sklepov, ki jih je mogoče opaziti v delnih izidih prvega kroga predsedniških volitev.
Konkretneje: Borut Pahor – v nasprotju s številnimi napovedmi – ni zmagal v prvem krogu, Nova Slovenija je v spopadu z SDS potegnila kratko, vse kandidatke desno od sredine pa so skupno dobile manj kot desnosredinski kandidat na zadnjih volitvah. S krepko in resno analizo pokazanega se bo morala spoprijeti tudi največja vladna stranka. Kako pa lahko predsedniške volitve vidimo kot predigro državnozborskih?
Borutu Pahorju so sicer skoraj vse ankete zadnje dni napovedovale zmago v prvem krogu, kljub temu pa je dobljenih nekaj več kot 47 odstotkov glasov podpore opisal kot izjemen dosežek. Z doseženimi skoraj 25-imi odstotki podpore je zadovoljen tudi Marjan Šarec, oba pa se že ozirata v drugi krog in na teme, ki se bodo odpirale v prihodnjih treh tednih.
O izidih predsedniških volitev poročajo tudi tuji mediji. Večina izraža presenečenje, da Borut Pahor ni zmagal v prvem krogu. Hrvaški Jutranji list ocenjuje, da je Pahorju odvzela glasove Romana Tomc iz SDS, ki je dobila dvakrat večjo podporo, kot so ji kazale predvolilne napovedi. Avstrijski mediji navajajo, da je Pahorju škodovala pičla volilna udeležba, ki da je tudi posledica jasno napovedane njegove zmage. Navajajo tudi uspeh skrajno desnega kandidata Andreja Šiška, ki je pustil za seboj tudi kandidatko vladajoče stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Nizek odstotek podpore tej kandidatki omenjata tudi nemški Die Zeit ter britanski Reuters, ki dodajata, da gre za svarilo predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi stranki pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.
Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.
V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.
Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Z Borisom Popovičem se je pogovarjala Nika Benedik:
Z Angelco Likovič se je pogovarjala Nataša Lang:
Z dr. Majo Makovec Brenčič se je pogovarjala Urška Valjavec:
S Suzano Laro Krause se je pogovarjala Urška Jereb Brankovič:
Z Borutom Pahorjem se je pogovarjala Nataša Mulec:
Z Marjanom Šarcem se je pogovarjala Maja Derčar:
Z Romano Tomc se je pogovarjal Robert Škrjanc:
Z Ljudmilo Novak se je pogovarjala Tina Lamovšek:
Z Andrejem Šiškom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl:
Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.
Pred 34 leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Kljub temu, da so jo ratificirale skoraj vse države na svetu – z izjemo ZDA in Somalije – sta zadnji dve leti v svetu prinesli veliko nazadovanje zagotavljanja otrokovih pravic. Zaradi starih in novih kriznih vojnih žarišč (Gaza, Ukrajina, Sudan) in številnih naravnih nesreč živijo otroci v v nenehni nevarnosti za svoje življenje in v nehumanih življenjskih pogojih. Na srečo ne pri nas, kjer je stanje na tem področju razmeroma dobro, čeprav je možnosti za izboljšavo še veliko: predvsem ko gre za pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladih ter medvrstniškega nasilja, o katerem so govorili na posvetu Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi. Več o stanju otrokovih pravic v svetu in doma ter o reševanju problematike medvrstniškega nasilja smo izveli v današnji Aktualni temi na Prvem.
Raven odpadne embalaže v Evropi je na najvišji ravni. V zadnjem desetletju je njena rast prehitela gospodarstvo in rasla hitreje kot obseg trgovalnega blaga. Zadnji podatki Eurostata o odpadni embalaži, objavljeno oktobra 2023, ponovno potrjujejo rast, priča smo 6-odstotnem povečanju nastajanja odpadkov v samo enem letu. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov v ospredje postavlja prav embalažo. Pripravlja jo slovenska nevladna organizacija Ekologi brez meja. Njen predstavnik Jaka Kranjc poudarja, da Slovenci so vestni pri zbiranju ločene embalaže.
Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.
Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.
Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.
Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.
»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Neveljaven email naslov
