Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prvi krog predsedniških volitev - posebna oddaja

22.10.2017

V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.  Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično. V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije. Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.

Analize in komentarji prvega kroga predsedniških volitev 2017

Majhna udeležba; ankete, ki so tudi tokrat kazale drugače od končnega izida; polom parlamentarnih strank in neprepričljiva desnica – to je nekaj od sklepov, ki jih je mogoče opaziti v delnih izidih prvega kroga predsedniških volitev.

Konkretneje: Borut Pahor – v nasprotju s številnimi napovedmi – ni zmagal v prvem krogu, Nova Slovenija je v spopadu z SDS potegnila kratko, vse kandidatke desno od sredine pa so skupno dobile manj kot desnosredinski kandidat na zadnjih volitvah. S krepko in resno analizo pokazanega se bo morala spoprijeti tudi največja vladna stranka. Kako pa lahko predsedniške volitve vidimo kot predigro državnozborskih?

V drugem krogu se bosta pomerila Borut Pahor in Marjan Šarec

Borutu Pahorju so sicer skoraj vse ankete zadnje dni napovedovale zmago v prvem krogu, kljub temu pa je dobljenih nekaj več kot 47 odstotkov glasov podpore opisal kot izjemen dosežek. Z doseženimi skoraj 25-imi odstotki podpore je zadovoljen tudi Marjan Šarec, oba pa se že ozirata v drugi krog in na teme, ki se bodo odpirale v prihodnjih treh tednih.

O izidih predsedniških volitev poročajo tudi tuji mediji. Večina izraža presenečenje, da Borut Pahor ni zmagal v prvem krogu. Hrvaški Jutranji list ocenjuje, da je Pahorju odvzela glasove Romana Tomc iz SDS, ki je dobila dvakrat večjo podporo, kot so ji kazale predvolilne napovedi. Avstrijski mediji navajajo, da je Pahorju škodovala pičla volilna udeležba, ki da je tudi posledica jasno napovedane njegove zmage. Navajajo tudi uspeh skrajno desnega kandidata Andreja Šiška, ki je pustil za seboj tudi kandidatko vladajoče stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Nizek odstotek podpore tej kandidatki omenjata tudi nemški Die Zeit ter britanski Reuters, ki dodajata, da gre za svarilo predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi stranki pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.

Posebna oddaja po volitvah

V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.

Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.

V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.

Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.

Prvi odzivi kandidatov:

Z Borisom Popovičem se je pogovarjala Nika Benedik:

Z Angelco Likovič se je pogovarjala Nataša Lang:

Z dr. Majo Makovec Brenčič se je pogovarjala Urška Valjavec:

S Suzano Laro Krause se je pogovarjala Urška Jereb Brankovič:

Z Borutom Pahorjem se je pogovarjala Nataša Mulec:

Z Marjanom Šarcem se je pogovarjala Maja Derčar:

Z Romano Tomc se je pogovarjal Robert Škrjanc:

Z Ljudmilo Novak se je pogovarjala Tina Lamovšek:

Z Andrejem Šiškom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl:

Utrip iz štabov predsedniških kandidatov:


Aktualna tema

4544 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Prvi krog predsedniških volitev - posebna oddaja

22.10.2017

V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.  Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično. V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije. Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.

Analize in komentarji prvega kroga predsedniških volitev 2017

Majhna udeležba; ankete, ki so tudi tokrat kazale drugače od končnega izida; polom parlamentarnih strank in neprepričljiva desnica – to je nekaj od sklepov, ki jih je mogoče opaziti v delnih izidih prvega kroga predsedniških volitev.

Konkretneje: Borut Pahor – v nasprotju s številnimi napovedmi – ni zmagal v prvem krogu, Nova Slovenija je v spopadu z SDS potegnila kratko, vse kandidatke desno od sredine pa so skupno dobile manj kot desnosredinski kandidat na zadnjih volitvah. S krepko in resno analizo pokazanega se bo morala spoprijeti tudi največja vladna stranka. Kako pa lahko predsedniške volitve vidimo kot predigro državnozborskih?

V drugem krogu se bosta pomerila Borut Pahor in Marjan Šarec

Borutu Pahorju so sicer skoraj vse ankete zadnje dni napovedovale zmago v prvem krogu, kljub temu pa je dobljenih nekaj več kot 47 odstotkov glasov podpore opisal kot izjemen dosežek. Z doseženimi skoraj 25-imi odstotki podpore je zadovoljen tudi Marjan Šarec, oba pa se že ozirata v drugi krog in na teme, ki se bodo odpirale v prihodnjih treh tednih.

O izidih predsedniških volitev poročajo tudi tuji mediji. Večina izraža presenečenje, da Borut Pahor ni zmagal v prvem krogu. Hrvaški Jutranji list ocenjuje, da je Pahorju odvzela glasove Romana Tomc iz SDS, ki je dobila dvakrat večjo podporo, kot so ji kazale predvolilne napovedi. Avstrijski mediji navajajo, da je Pahorju škodovala pičla volilna udeležba, ki da je tudi posledica jasno napovedane njegove zmage. Navajajo tudi uspeh skrajno desnega kandidata Andreja Šiška, ki je pustil za seboj tudi kandidatko vladajoče stranke SMC Majo Makovec Brenčič. Nizek odstotek podpore tej kandidatki omenjata tudi nemški Die Zeit ter britanski Reuters, ki dodajata, da gre za svarilo predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi stranki pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto.

Posebna oddaja po volitvah

V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu.

Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično.

V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije.

Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.

Prvi odzivi kandidatov:

Z Borisom Popovičem se je pogovarjala Nika Benedik:

Z Angelco Likovič se je pogovarjala Nataša Lang:

Z dr. Majo Makovec Brenčič se je pogovarjala Urška Valjavec:

S Suzano Laro Krause se je pogovarjala Urška Jereb Brankovič:

Z Borutom Pahorjem se je pogovarjala Nataša Mulec:

Z Marjanom Šarcem se je pogovarjala Maja Derčar:

Z Romano Tomc se je pogovarjal Robert Škrjanc:

Z Ljudmilo Novak se je pogovarjala Tina Lamovšek:

Z Andrejem Šiškom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl:

Utrip iz štabov predsedniških kandidatov:


16.10.2023

Prenova osebne asistence: na mizi je predlog o odvzemu celotnega dodatka za pomoč in postrežbo

Včeraj se je zaključila javna razprava o predlogu Zakona o osebni asistenci. Ta prinaša mnogo sprememb, ki uporabnike skrbijo, najbolj pa problematizirajo celoten odvzem dodatka za pomoč in postrežbo. Do sedaj so namreč uporabniki za storitev osebne asistence namenili polovico svojega dodatka, opozarjajo pa, da bo novost marsikoga pahnila v še slabši socialni in finančni položaj. Nevladniki zato opozarjajo, da se bodo mnogi primorani odpovedati osebni asistenci, to pa jih lahko celo življenjsko ogrozi. Foto: Pixabay


16.10.2023

Svetovni elektronski odpadki, ustvarjeni samo v enem letu, vredni 57 milijard dolarjev

O ločenem zbiranju, recikliranju in tudi ponovni uporabi izdelkov, v katerih so tudi elektronske komponente v pogovoru Emilom Šehićem, direktorjem podjetja ZEOS. Foto: Pixabay


13.10.2023

Evropski dan darovanja organov in tkiv – »Postani darovalec in morda bo nekoč ravno zaradi tebe nekdo lahko živel naprej!«

Z odprtjem razstave v Državnem zboru »Moja brazgotina, moje življenje« in jutrišnjim ozaveščanjem o transplantacijah na Prešernovem trgu v Ljubljani Slovensko društvo Transplant obeležuje evropski dan darovanja organov in tkiv.


11.10.2023

Je lahko nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino?

Mnogi trgovci v svojih oglasih prikazujejo, da je nakup avtomobila na leasing ugodnejši kot za gotovino, a ko analiziramo takšne ponudbe, naletimo na množico skritih stroškov. Foto: Pixabay


10.10.2023

Avdiofestival: Potovanje na robu noči - Kako slišimo zvok?

Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.


10.10.2023

Premiera filma Šepet metulja, ki govori o občutljivi temi šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami

V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.


09.10.2023

22 odstotkov mladostnikov ima povišano verjetnost depresije

Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay


05.10.2023

Apartheid nad ženskami v Iranu

Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.


06.10.2023

Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Jankom Cerkvenikom ob 18. kongresu

V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.


06.10.2023

Popis prebivalstva na Madžarskem: Slovencev je za tretjino več

V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.


05.10.2023

Jon Fosse je novi nobelovec za književnost

V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA


05.10.2023

Učiteljev že danes primanjkuje, obeti so še slabši

Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.


04.10.2023

Nobelova za kemijo: kvantne pike imajo velik potencial v nanotehnologiji

V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.


04.10.2023

Samostojnost študentov onemogočata pomanjkanje prostora v študentskih domovih in predrag najemniški trg

Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay


04.10.2023

Mojca Širok: Sklepni roman kriminalne trilogije Rim Ljubljana Bruselj

Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.


03.10.2023

Nobelova za fiziko za razvoj metode, ki ponuja vpogled v gibanje elektronov

Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov


03.10.2023

Premiera radijskega dokumentarca Potovanje na robu noči: Kristina Kappelin, direktorica fundacije Axla Muntheja

Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.


02.10.2023

Koliko Slovenci izkoriščajo možnosti, ki jim jih zagotavlja hrvaška manjšinska zakonodaja?

Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?


02.10.2023

Andreja Silić Švonja: Zelo veseli smo donacije bibliobusa iz Ljubljane

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač


03.10.2023

Premiera radijskega dokumentarca Potovanje na robu noči: ptičje svetišče na otoku Capri

Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.


Stran 25 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov