Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
V Sloveniji letno zavržemo skoraj 151 tisoč ton hrane, 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove
Če bi bila zavržena hrana svoja država, bi bila globalno gledano takoj za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, tretja največja onesnaževalka našega planeta, ugotavlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na Zemlji letno zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Če pa pogledamo okvirne ocene za Slovenijo, saj točnih podatkov ni, pa vsak Slovenec letno povprečno v smeti vrže 73 kilogramov hrane. 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove kot so šole, vrtci, vojašnice, bolnišnice in domovi za starejše. Merjenja količin zavržene hrane v zadnjih dveh so se v okviru prvega tovrstnega projekta v Sloveniji pred kratkim lotili v društvu Ekologi brez meja.
V okviru pilotnega projekta so zavrženo hrano 1 dan merili v novomeški bolnišnici in 1 teden v Domu starejših občanov Tezno. Zanimalo jih je, koliko hrane zavržejo, za katera živila oziroma jedi gre ter kakšen je finančni učinek zavržkov. Številki, do katerih so se dokopali z merjenjem zavržene hrane, sta 111 ton letno v bolnišnici in 22 ton letno v domu za starejše. V domu so pojedli 83 % servirane hrane, v bolnišnici le 60 %. Bolnišnica zaradi tega dnevno izgubi okoli 360 evrov, dom nekaj več kot 130. 5 % vse hrane v bolnišnici je ostalo popolnoma nedotaknjene. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
V Sloveniji letno zavržemo skoraj 151 tisoč ton hrane, 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove
Če bi bila zavržena hrana svoja država, bi bila globalno gledano takoj za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, tretja največja onesnaževalka našega planeta, ugotavlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na Zemlji letno zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Če pa pogledamo okvirne ocene za Slovenijo, saj točnih podatkov ni, pa vsak Slovenec letno povprečno v smeti vrže 73 kilogramov hrane. 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove kot so šole, vrtci, vojašnice, bolnišnice in domovi za starejše. Merjenja količin zavržene hrane v zadnjih dveh so se v okviru prvega tovrstnega projekta v Sloveniji pred kratkim lotili v društvu Ekologi brez meja.
V okviru pilotnega projekta so zavrženo hrano 1 dan merili v novomeški bolnišnici in 1 teden v Domu starejših občanov Tezno. Zanimalo jih je, koliko hrane zavržejo, za katera živila oziroma jedi gre ter kakšen je finančni učinek zavržkov. Številki, do katerih so se dokopali z merjenjem zavržene hrane, sta 111 ton letno v bolnišnici in 22 ton letno v domu za starejše. V domu so pojedli 83 % servirane hrane, v bolnišnici le 60 %. Bolnišnica zaradi tega dnevno izgubi okoli 360 evrov, dom nekaj več kot 130. 5 % vse hrane v bolnišnici je ostalo popolnoma nedotaknjene. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
Z današnjim dnem se končuje javna razprava o energetskem konceptu Slovenije, dokumentu, ki naj bi opredelil, kako bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali elektriko, se ogrevali, kaj bo poganjalo naša vozila. A vsebinsko je dokument dokaj skromen in medtem ko sosednje države počasi opuščajo kurjenje premoga, mi ohranjamo energetski status quo. Prispevek Erne Strniša.
Letos bo za zdravstvo na voljo 162 milijonov evrov več kot lani. Največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev. Po tokratnem predlogu finančnega načrta bodo prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s prvotnim načrtom višji le za 5,6 miliojona evrov, saj dodatnih prilivov iz državnega proračuna ne bo. Poslovanje zavodov bo tako letos znova v rdečih številkah, pa so prvi odzivi s strani bolnišnic. S seje skupščine ZZZS poroča Helena Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vse večjem vplivu industrije kreativnosti in poplavi oblikovalskih, všečnih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno spraševanje o položaju sodobne umetnosti, o tem kdo je danes umetnik, kaj je umetnost in v čem je pravzaprav njena družbena vloga. Več v prispevku Martina Černe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko tuji državljani posojajo denar slovenskim političnim strankam? Odgovarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
V sklopu Strokovnega centra Planina deluje multidisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki lahko vsem zainteresiranim zagotavlja raznovrstne oblike pomoči.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi dan največjega sejma zabavne elektronike v Las Vegasu je zaznamovalo močno deževje. To je preprečilo Googlu, da bi odprl svojo prvo stojnico na tej odmevni prireditvi, saj jo je zalila voda. Zoprna nevšečnost za podjetje, ki trdi, da z zbiranjem podatkov lahko predvidi potrebe svojih uporabnikov. Več o novostih v prispevku Urške Henigman.
Projekt Neverjetna leta, namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavi vedenjskih težav otrok, ki ga po svetu izvajajo že v 30 državah, je zasnovan široko, strokovno, na prvo mesto postavlja pozitiven odnos med otrokom in staršem, starši pa v njem sami prihajajo do idej, rešitev in vzgojnih ukrepov.
Drevesa so posekali kljub peticiji, ki jo je podpisalo več kot 4000 občanov.
Inštitut Danes je nov dan je danes objavil novo različico Parlametra, spletne strani, kjer na inovativen in uporabniku prijazen način analizirajo delo parlamenta, zakonodajo, posamezne seje, delovanje poslancev in poslanskih skupin. Kakšne novosti prinaša nova spletna stran parlameter.si in kako bodo denimo analizirali današnje odločanje o ustavni obtožbi premiera Mira Cerarja? O tem v pogovoru z Žigo Vrtačičem z Inštituta Danes je nov dan.
Vzgojitelji, učitelji, preostali strokovnjaki v šolstvu, pa tudi ravnatelji so se odločili za stopnjevanje pritiska na pristojno ministrstvo in državni zbor s ciljem, da ukinita anonimne prijave v šolstvu. Ravnateljska združenja že dve leti opozarjajo na nemoralnost takšnih prijav in kakšno škodo, dodatno delo povzročajo zaposlenim na šolah.
Marjeta Dorbnič, prevajalka iz slovenščine v španščino in obratno, je v svoje sedeče poklicno delo vpletla šport, predvsem plavanje.
Neveljaven email naslov