Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
V Sloveniji letno zavržemo skoraj 151 tisoč ton hrane, 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove
Če bi bila zavržena hrana svoja država, bi bila globalno gledano takoj za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, tretja največja onesnaževalka našega planeta, ugotavlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na Zemlji letno zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Če pa pogledamo okvirne ocene za Slovenijo, saj točnih podatkov ni, pa vsak Slovenec letno povprečno v smeti vrže 73 kilogramov hrane. 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove kot so šole, vrtci, vojašnice, bolnišnice in domovi za starejše. Merjenja količin zavržene hrane v zadnjih dveh so se v okviru prvega tovrstnega projekta v Sloveniji pred kratkim lotili v društvu Ekologi brez meja.
V okviru pilotnega projekta so zavrženo hrano 1 dan merili v novomeški bolnišnici in 1 teden v Domu starejših občanov Tezno. Zanimalo jih je, koliko hrane zavržejo, za katera živila oziroma jedi gre ter kakšen je finančni učinek zavržkov. Številki, do katerih so se dokopali z merjenjem zavržene hrane, sta 111 ton letno v bolnišnici in 22 ton letno v domu za starejše. V domu so pojedli 83 % servirane hrane, v bolnišnici le 60 %. Bolnišnica zaradi tega dnevno izgubi okoli 360 evrov, dom nekaj več kot 130. 5 % vse hrane v bolnišnici je ostalo popolnoma nedotaknjene. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
V Sloveniji letno zavržemo skoraj 151 tisoč ton hrane, 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove
Če bi bila zavržena hrana svoja država, bi bila globalno gledano takoj za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, tretja največja onesnaževalka našega planeta, ugotavlja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Na Zemlji letno zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane. Če pa pogledamo okvirne ocene za Slovenijo, saj točnih podatkov ni, pa vsak Slovenec letno povprečno v smeti vrže 73 kilogramov hrane. 19 % k celotni količini prispevajo obrati za strežbo hrane, med katere spadajo tudi javne ustanove kot so šole, vrtci, vojašnice, bolnišnice in domovi za starejše. Merjenja količin zavržene hrane v zadnjih dveh so se v okviru prvega tovrstnega projekta v Sloveniji pred kratkim lotili v društvu Ekologi brez meja.
V okviru pilotnega projekta so zavrženo hrano 1 dan merili v novomeški bolnišnici in 1 teden v Domu starejših občanov Tezno. Zanimalo jih je, koliko hrane zavržejo, za katera živila oziroma jedi gre ter kakšen je finančni učinek zavržkov. Številki, do katerih so se dokopali z merjenjem zavržene hrane, sta 111 ton letno v bolnišnici in 22 ton letno v domu za starejše. V domu so pojedli 83 % servirane hrane, v bolnišnici le 60 %. Bolnišnica zaradi tega dnevno izgubi okoli 360 evrov, dom nekaj več kot 130. 5 % vse hrane v bolnišnici je ostalo popolnoma nedotaknjene. Več pa v prispevku Andreje Gradišar.
Beograd je že skoraj 2 meseca novoletno okrašen in razsvetljen, stroški mestne novoletne dekoracije so v zadnjih letih s štirih skočili na skoraj 100 milijonov dinarjev. Opozicija mestno oblast obtožuje korupcije, oboji se pripravljajo na lokalne volitve. Srbija je prav danes odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU. Optimisti napovedujejo vstop Srbije v evropsko povezavo leta 2025, pesimisti pa, da se bodo pogajanja o vstopu s takim tempom končala šele leta 2050. Ne samo Ljubljana-Dunaj-Praga, tudi v Beogradu je mojster Jože Plečnik pustil svoje ustvarjalne sledi.
Slovenija ima eno boljših zakonodaj na svetu, toda...
V mestecu Cremona v severni Italiji te dni preizkušajo prototip robotskega poštnega kurirja, ki naj bi postopoma izpodrinil dostavljavce paketov. Gre za tehnološki preboj milanskega podjetja e-Novia, prilagojen zavitim ulicam in neravnim površinam italijanskih mest. Če se eni bojijo, da bomo tako izgubili poklic poštarja, pa drugi poudarjajo, da lahko z novo tehnologijo znatno zmanjšamo onesnaženost. Robotu je na poskusni dan v službi sledil tudi Janko Petrovec. flickr/Iain Croll
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida in mednarodnem dnevu človekovih pravic se spomnimo, da je eno zelo povezano z drugim. Če se sprva drobne kršitve človekovih pravic stopnjujejo, so sistematične in dolgo trajajo, se v najbolj kruti in sprevrženi obliki lahko končajo tudi kot genocid. Da se to ne bi dogajalo, moramo na zaščito človekovih pravic ves čas opozarjati. Tudi če se v nekem trenutku zdi, da se nam kaj takega ne more zgoditi. foto: flickr/mitchell haindfield
Vrednost bitcoina je danes presegla novo magično mejo 15 tisoč dolarjev. Letošnja rast te kriptovalute je res neverjetna, še januarja ste namreč za en bitcoin morali odšteti manj kot 800 dolarjev. Ali bo vrednost še naraščala in kako varno je vlaganje v bitcoin? Urška Henigman se je o tem pogovarjala s Filipom Dobranićem z inštituta danes je nov dan. foto: flickr/BTC Keychain
V četrtkovem jutru se nam ob 6.50 v živo oglasijo slovenski dopisniki in nas skupaj z zgodbami odpeljejo po različnih krajih Slovenije. Tokrat se je Metka Pirc lotila vprašanja hmeljarstva na Koroškem. Kljub temu, da je v krajih že prava zima, pa so mnogi, zlasti kmetje, z mislijo že pri pomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z dr. Blanko Vidan-Jeras, vodjo Centra za tipizacijo tkiv in registra Slovenija Donor
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Cmepius je letos z nagrado jabolka kakovosti prvič nagradil institucije, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Ti projekti pomagajo slovenskim izobraževalnim institucijam, da se v skladu z nacionalnimi smernicami in smernicami EU razvijajo v učeče se skupnosti, zmožne odzivanja na spreminjajoči se svet, in učencem nudijo podporo pri razvijanju kompetenc in naravnanosti, ki jih bodo potrebovali za uspešno življenje in delo v sodobni družbi. Več Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot kaže bo sredi januarja stavkal del javnega sektorja. Odločanje o stavki so danes napovedali člani Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi Jakob Počivavšek. Gre za 28 sindikatov, ki predstavljajo vse skupine javnega sektorja: državne uprave, kulture, visokega šolstva, zdravstva, gasilce, vojake, veterinarje. Poroča Nataša Lang.
Na svetovni dan boja proti aidsu si lahko nadenete rdečo pentljo in tako izkažete svojo solidarnost in podporo tistim, ki živijo z virusom HIV. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo prijavljenih 33 primerov, v celotnem letu 2016 je bilo takih primerov 56. Razlog za zmanjšanje statistike na NIJZ-ju vidijo v kombinirani preventivi, spremembah glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjem zdravljenju oseb z novo diagnozo. Kljub zakonski prepoved se diskriminacija do teh oseb pojavlja, tudi v zdravstvu. Napredek v zdravljenju sicer omogoča osebi, ki je HIV pozitivna, kakovostno življenje, kar vam bo povedal tudi sogovornik Tine Lamovšek, ki je bil pred skoraj dvema letoma diagnosticiran z virusom hiv. Poimensko se ni želel izpostaviti – predvsem zato, ker vsi ne vedo za njegovo stanje, je pa privolil, da njegovega glasu tonsko ne spreminjamo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki trgovskih družb in trgovinskega sindikata so s sinoči parafiranim dogovorom končali pogajanja o nedeljskem delovnem času trgovin, danes morajo tako dokument potrditi le še pristojni organi vseh podpisanih strani. Podrobnosti dogovora bodo sicer uradno predstavili jutri, nam je pa na Radiu Slovenija uspelo pridobiti ključne novosti, ki jih določa dogovor.
Odziv predsednice Komisije za ženske v znanosti prof. dr. Marije Bešter Rogač na letošnje Zoisove nagrade, priznanja in Puhova priznanja
Neveljaven email naslov