Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Pred letom in pol so aktivisti za begunce zasedli hotel City Plaza v Atenah
Mednarodne človekoljubne organizacije so pred dnevi naslovile odprto pismo na grškega premierja Alexisa Ciprasa, naj ustavi politiko zadrževanja beguncev na grških otokih. V namestitvenih centrih vladajo katastrofalne in nehumane razmere, kar so med drugim zapisali tudi opazovalci iz Sveta Evrope. Po analizi mednarodne človekoljubne organizacije Human Rights Watch se je beguncem še izdatno poslabšalo psihofizično stanje, čeprav so močno travmatizirani že prišli na otoke.
Namestitveni centri so prenatrpani, število beguncev v njih marsikje presega dvakratnik zmogljivosti.
Vendar ni vsepovsod tako. 22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah.
Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Projekt temelji na prostovoljstvu. V hotelu pomagajo Grki, begunci, ki so tukaj že dlje časa, tisti, ki so ravno prišli, in ljudje, ki prihajajo pomagat iz tujine.
V hotelu so pomagali tudi prostovoljci iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Vietnama, Tunizije ali drugih držav, kjer ni ravno lahko dobiti vize za Grčijo.
Vsakdanje življenje v hotelu je po letu in pol veliko bolj sistematično in organizirano, saj so v tem času pridobili številne izkušnje. Pojavljajo pa se seveda tudi težave. Ena izmed večjih je finančni položaj. Jorgos Maniatis pravi, da vzdrževati 7-nadstropni hotel ni lahek zalogaj in stroški so visoki. Na začetku, ko so z zasedbo povzročili veliko pozornosti ter so njihove mednarodne kampanje bile tudi uspešne, je bilo lažje. Zdaj se stanje normalizira, zato pa se morajo boriti, da finančno preživijo.
Od države ali nevladnih organizacij ne prejemajo nikakršne finančne pomoči. To je tudi jasna politična identiteta City Plaze. Nočejo prejemati denarja od tistih, ki so odgovorni za zdajšnje nehumane razmere na grških mejah.
Število otrok v Plazi zavzema več kot tretjino prebivalcev. V hotelu je zdaj nastanjenih 350 stanovalcev, od tega je zagotovo 150 otrok.
Kot je večkrat poudaril Jorgos Maniatis, begunci v hotelu City Plaza ne bivajo zakonito, vendar pa so nastanjeni v humanih razmerah, prejemajo 3 obroke hrane na dan, pozimi imajo gretje, v hotelu potekajo številne dejavnosti, učijo se tujih jezikov, otroci hodijo v šolo, popoldan pa imajo v hotelu med drugim tudi plesni krožek. Njihovo psihofizično stanje pa se izboljšuje.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Pred letom in pol so aktivisti za begunce zasedli hotel City Plaza v Atenah
Mednarodne človekoljubne organizacije so pred dnevi naslovile odprto pismo na grškega premierja Alexisa Ciprasa, naj ustavi politiko zadrževanja beguncev na grških otokih. V namestitvenih centrih vladajo katastrofalne in nehumane razmere, kar so med drugim zapisali tudi opazovalci iz Sveta Evrope. Po analizi mednarodne človekoljubne organizacije Human Rights Watch se je beguncem še izdatno poslabšalo psihofizično stanje, čeprav so močno travmatizirani že prišli na otoke.
Namestitveni centri so prenatrpani, število beguncev v njih marsikje presega dvakratnik zmogljivosti.
Vendar ni vsepovsod tako. 22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah.
Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Projekt temelji na prostovoljstvu. V hotelu pomagajo Grki, begunci, ki so tukaj že dlje časa, tisti, ki so ravno prišli, in ljudje, ki prihajajo pomagat iz tujine.
V hotelu so pomagali tudi prostovoljci iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Vietnama, Tunizije ali drugih držav, kjer ni ravno lahko dobiti vize za Grčijo.
Vsakdanje življenje v hotelu je po letu in pol veliko bolj sistematično in organizirano, saj so v tem času pridobili številne izkušnje. Pojavljajo pa se seveda tudi težave. Ena izmed večjih je finančni položaj. Jorgos Maniatis pravi, da vzdrževati 7-nadstropni hotel ni lahek zalogaj in stroški so visoki. Na začetku, ko so z zasedbo povzročili veliko pozornosti ter so njihove mednarodne kampanje bile tudi uspešne, je bilo lažje. Zdaj se stanje normalizira, zato pa se morajo boriti, da finančno preživijo.
Od države ali nevladnih organizacij ne prejemajo nikakršne finančne pomoči. To je tudi jasna politična identiteta City Plaze. Nočejo prejemati denarja od tistih, ki so odgovorni za zdajšnje nehumane razmere na grških mejah.
Število otrok v Plazi zavzema več kot tretjino prebivalcev. V hotelu je zdaj nastanjenih 350 stanovalcev, od tega je zagotovo 150 otrok.
Kot je večkrat poudaril Jorgos Maniatis, begunci v hotelu City Plaza ne bivajo zakonito, vendar pa so nastanjeni v humanih razmerah, prejemajo 3 obroke hrane na dan, pozimi imajo gretje, v hotelu potekajo številne dejavnosti, učijo se tujih jezikov, otroci hodijo v šolo, popoldan pa imajo v hotelu med drugim tudi plesni krožek. Njihovo psihofizično stanje pa se izboljšuje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Motoristi so ena izmed najbolj ogroženih skupin v prometu, lani se je močno povečalo število umrlih in poškodovanih na slovenskih cestah. Ob začetku nove sezone se jim bomo pridružili na enem izmed poligonov, kjer se bodo ta vikend lahko učili varne vožnje, in se o osnovah v živo pogovorili z inštruktorjem in vajenci.
Ameriški predsednik Barack Obama je na zgodovinskem obisku na Kubi. Po več kot pol stoletja zelo slabih odnosov so Združene države Amerike in Kuba lani obnovile diplomatske odnose. Težave pa ostajajo. Američani še niso ukinili vseh ukrepov, kubanski socialistični režim, pa čeprav v hudih gospodarskih težavah, pa ne privoli v demokratizacijo. O ameriško-kubanskih odnosih bomo govorili v oddaji s Tomažem Gerdenom.
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Iz nacionalnega inštituta za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT so sporočili, da so v minulih tednih prejeli več prijav okužbe z izsiljevalskim virusom Locky. Virus zašifrira vse datoteke, ki jih lahko odklenmo samo, če kriminalcem plačamo odkupnino. Izsiljevalski virusi od konca lanskega leta vse bolj pogosto napadajo računalnike pri nas, odkupnine pa so se močno povečale, znesek zdaj znaša 1500 evrov. Žrtev okužbe mora odkupnino plačati v kriptovaluti bitcoin, prejemnika nakazila se tako namreč ne da izslediti. Kako se z virusom okužimo, kaj storiti po tem in kako okužbo preprečiti? Urška Henigman se je o tem pogovarjala z Marto Štefanič.
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi.
Les je spet tudi pri nas vse bolj priljubljen gradbeni material, kar bo najverjetneje opaziti tudi na letošnjem sejmu Dom, ki se jutri začenja v Ljubljani. Mi pa vam že danes v poslušanje ponujamo pogovor s prvim možem družbe Mitos Grup, v kateri izdelujejo mobilne hiške, Matejem Makoterjem. V Iljaševcih v Prlekiji ga je obiskala Lidija Kosi in ga najprej vprašala ali je res, da ljudje naročajo vedno večje mobilne hiše.
Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:
Ženske so na mnogih področjih kljub stalnim opozorilom in prizadevanjem za spremembe še vedno v slabšem položaju kot moški. Na primerljivih delovnih mestih imajo ženske manjše plače, zasedajo manj pomembnih in vodilnih položajev v politiki ter gospodarstvu, opravijo več gospodinjskih del, neenakopravnost pa se odraža tudi v športu. Slednje bi marsikdo verjetno povezal z njihovo manjšo fizično zmogljivostjo, a dejstvo je, da mnoge neenakosti med spoloma v športu temeljijo na predsodkih. Več v prispevku Andreje Gradišar.
V letu 2015 je v Republiki Sloveniji zaprosilo za mednarodno zaščito 42 mladoletnikov brez spremstva. Šest naj bi jih namestili v dijaškem domu v Kranju, kar je izzvalo burne odzive staršev, ki so se obrnili na Mestno občino Kranj, na Gimnazijo Franceta Prešerna in celo na Smučarsko zvezo Slovenije, saj v domu biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Starši so zagrozili, da bodo otroke izpisali iz doma, če bodo vanj namestili otroke brez spremstva. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo naraščanje nerazumevanja, nestrpnosti in celo sovraštva do beguncev, še posebej pa do otrok brez spremstva. Jana Bajželj se je pogovarjala s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom z Inštituta za osebni razvoj in najprej jo je zanimalo, od kod izvira ta strah pred namestitvijo mladoletnih otrok.
Prejšnji teden je dvignila veliko prahu zgodba kirurginje dr. Katarine Golc, ki je pripovedovala o dogajanju v delovnih okoljih, v katerih je delala v bolnišnici in zasebnem zdravstvenem centru. Njena zgodba se je dotaknila tudi diplomirane medicinske sestre Alenke, ki se je odločila spregovoriti o težavah, ki si jih je nakopala z opozarjanjem na očitne napake pri vsakodnevnem delu na oddelku za nedonošenčke. Pogovor je posnela Lidija Kosi.
Letošnji jubilejni 10. festival gorniškega filma gosti srečanje Mednarodne zveze gorniškega filma, ki vsako leto podeli tudi nagrado za življenjsko delo priznanim ustvarjalcem tega žanra. Letos bodo nagrado prejeli člani skupine Sender films. Na največjem gorniškem festivalu v Sloveniji je letos sicer na ogled 46 filmov z vsega sveta, med njimi je tudi nekaj nagrajencev drugih festivalov. Tričlanska mednarodna žirija bo zmagovalce v štirih kategorijah razglasila jutri, razglasili pa bodo tudi nagrajenca TV Slovenija. Z direktorjem 10. festivala gorniškega filma Silvom Karom se je pogovarjal Jure K. Čokl. Poleg legendarnega himalaista Kurta Diembergerja smo letos lahko slišali tudi predavanja Domna Škofica, Jacka Tackla in Hazel Findlay. Medisjki pokrovitelj festivala je Televizija Slovenija, ki bo podelila posebno nagrado. Zmagovalca v tej kategoriji bodo izbrali Aleša Valič, Andrej Otovčevič in Andraž Pöschl. Nagrajeni filmi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani in Mestnem kinu Metropol na ogled v petek, 19. februarja, v Mestnem kinu Domžale pa konec tedna, 20. in 21. februarja 2016.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Včeraj so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernove nagrade. Kdo so letošnji laureati gotovo že veste, mi vam jih predstavljamo s kratkimi razmišljanji o svojem delu in življenju.
Najbolj nor, glasen in pisan brazilski karneval ni tisti na sambodromu, ki ga vsako leto spremljamo v televizijskih novicah, temveč tisti, ki se dogaja na ulicah Ria in ga priredijo domačini sami. "Blocos de rua" poosebljajo pravi brazilsku pustni duh, nastali pa so v 18. stoletju kot nekakšen odgovor na prestižne evropske karnevale. S Slovenko Anjo Mrak, ki v Riu živi že 5. leto, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Miha Šalehar poslušalce sprašuje o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
Neveljaven email naslov