Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Pred letom in pol so aktivisti za begunce zasedli hotel City Plaza v Atenah
Mednarodne človekoljubne organizacije so pred dnevi naslovile odprto pismo na grškega premierja Alexisa Ciprasa, naj ustavi politiko zadrževanja beguncev na grških otokih. V namestitvenih centrih vladajo katastrofalne in nehumane razmere, kar so med drugim zapisali tudi opazovalci iz Sveta Evrope. Po analizi mednarodne človekoljubne organizacije Human Rights Watch se je beguncem še izdatno poslabšalo psihofizično stanje, čeprav so močno travmatizirani že prišli na otoke.
Namestitveni centri so prenatrpani, število beguncev v njih marsikje presega dvakratnik zmogljivosti.
Vendar ni vsepovsod tako. 22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah.
Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Projekt temelji na prostovoljstvu. V hotelu pomagajo Grki, begunci, ki so tukaj že dlje časa, tisti, ki so ravno prišli, in ljudje, ki prihajajo pomagat iz tujine.
V hotelu so pomagali tudi prostovoljci iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Vietnama, Tunizije ali drugih držav, kjer ni ravno lahko dobiti vize za Grčijo.
Vsakdanje življenje v hotelu je po letu in pol veliko bolj sistematično in organizirano, saj so v tem času pridobili številne izkušnje. Pojavljajo pa se seveda tudi težave. Ena izmed večjih je finančni položaj. Jorgos Maniatis pravi, da vzdrževati 7-nadstropni hotel ni lahek zalogaj in stroški so visoki. Na začetku, ko so z zasedbo povzročili veliko pozornosti ter so njihove mednarodne kampanje bile tudi uspešne, je bilo lažje. Zdaj se stanje normalizira, zato pa se morajo boriti, da finančno preživijo.
Od države ali nevladnih organizacij ne prejemajo nikakršne finančne pomoči. To je tudi jasna politična identiteta City Plaze. Nočejo prejemati denarja od tistih, ki so odgovorni za zdajšnje nehumane razmere na grških mejah.
Število otrok v Plazi zavzema več kot tretjino prebivalcev. V hotelu je zdaj nastanjenih 350 stanovalcev, od tega je zagotovo 150 otrok.
Kot je večkrat poudaril Jorgos Maniatis, begunci v hotelu City Plaza ne bivajo zakonito, vendar pa so nastanjeni v humanih razmerah, prejemajo 3 obroke hrane na dan, pozimi imajo gretje, v hotelu potekajo številne dejavnosti, učijo se tujih jezikov, otroci hodijo v šolo, popoldan pa imajo v hotelu med drugim tudi plesni krožek. Njihovo psihofizično stanje pa se izboljšuje.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Pred letom in pol so aktivisti za begunce zasedli hotel City Plaza v Atenah
Mednarodne človekoljubne organizacije so pred dnevi naslovile odprto pismo na grškega premierja Alexisa Ciprasa, naj ustavi politiko zadrževanja beguncev na grških otokih. V namestitvenih centrih vladajo katastrofalne in nehumane razmere, kar so med drugim zapisali tudi opazovalci iz Sveta Evrope. Po analizi mednarodne človekoljubne organizacije Human Rights Watch se je beguncem še izdatno poslabšalo psihofizično stanje, čeprav so močno travmatizirani že prišli na otoke.
Namestitveni centri so prenatrpani, število beguncev v njih marsikje presega dvakratnik zmogljivosti.
Vendar ni vsepovsod tako. 22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah.
Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Projekt temelji na prostovoljstvu. V hotelu pomagajo Grki, begunci, ki so tukaj že dlje časa, tisti, ki so ravno prišli, in ljudje, ki prihajajo pomagat iz tujine.
V hotelu so pomagali tudi prostovoljci iz Združenih držav Amerike, Avstralije, Vietnama, Tunizije ali drugih držav, kjer ni ravno lahko dobiti vize za Grčijo.
Vsakdanje življenje v hotelu je po letu in pol veliko bolj sistematično in organizirano, saj so v tem času pridobili številne izkušnje. Pojavljajo pa se seveda tudi težave. Ena izmed večjih je finančni položaj. Jorgos Maniatis pravi, da vzdrževati 7-nadstropni hotel ni lahek zalogaj in stroški so visoki. Na začetku, ko so z zasedbo povzročili veliko pozornosti ter so njihove mednarodne kampanje bile tudi uspešne, je bilo lažje. Zdaj se stanje normalizira, zato pa se morajo boriti, da finančno preživijo.
Od države ali nevladnih organizacij ne prejemajo nikakršne finančne pomoči. To je tudi jasna politična identiteta City Plaze. Nočejo prejemati denarja od tistih, ki so odgovorni za zdajšnje nehumane razmere na grških mejah.
Število otrok v Plazi zavzema več kot tretjino prebivalcev. V hotelu je zdaj nastanjenih 350 stanovalcev, od tega je zagotovo 150 otrok.
Kot je večkrat poudaril Jorgos Maniatis, begunci v hotelu City Plaza ne bivajo zakonito, vendar pa so nastanjeni v humanih razmerah, prejemajo 3 obroke hrane na dan, pozimi imajo gretje, v hotelu potekajo številne dejavnosti, učijo se tujih jezikov, otroci hodijo v šolo, popoldan pa imajo v hotelu med drugim tudi plesni krožek. Njihovo psihofizično stanje pa se izboljšuje.
V pogovoru s Tanjo Starič dr. Aleš Bučar Ručman ramišlja o posledicah, ki jih lahko imajo napačne razlage dogodkov v Parizu.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov