Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta
Vir pri španskem ustavnem sodišču je včeraj sporočil, da bo sodišče najverjetneje danes izdalo evropski nalog za prijetje Puigdemonta. Dokler ta ne bo izdan, se lahko Puigdemont prosto giblje, nato pa bi lahko belgijski organi pregona odstavljenega predsednika katalonske vlade in ministre takoj pridržali ter jih izročili Španiji. Na novico o priprtju odstavljenih ministrov so se v Kataloniji odzvali z ogorčenjem in napovedali proteste. “Nedopustno je, da zaprejo legitimno izvoljeno vlado. Zato začenjamo teden mirnih državljanskih akcij, ki se bo končal z velikimi demonstracijami 12. novembra,” je na družbenem omrežju Twitter sporočila aktivistična katalonska organizacija Omnium Cultural. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, so se pred nekaterimi mestnimi hišami v Kataloniji zborovanja v podporo priprtim začela že včeraj.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob dvanajstih ustavili delo.
Katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade naj zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Španska vlada naj bi prevzela nadzor nad katalonskimi institucijami. Nekateri katalonski predstavniki so prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, a so morali ob spremstvu policije oditi iz pisarn. Španski državni tožilec pa je vložil obtožnice proti katalonski regionalni vladi, ki je obtožena upora.
Po poročanju španskih medijev naj bi odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont zbežal v Bruselj. Z njim naj bi v belgijsko prestolnico odšlo tudi več članov odstavljene katalonske vlade. Belgijski mediji poročajo, da naj bi Puigdemonta sprejela največja stranka v Flandriji, nacionalistična NVA. Član te stranke, minister v zvezni vladi Theo Francken, je včeraj dejal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji. Iz Bruslja Matjaž Trošt.
V belgijski vladi za zdaj brez komentarja, prav tako v največji belgijski stranki, flamski nacionalistični NVA, brez jasnih sporočil o tem, kaj bo vodja odstavljene katalonske vlade počel v Belgiji. Flamska javna RTV – VRT – poroča o predvidenih sestankih s politiki stranke NVA ter z odvetniki. Prihod prvega obraza katalonskega odcepitvenega gibanja v evropsko prestolnico sledi včerajšnjim besedam ministra za migracije v zvezni vladi Thea Franckna, ki je podvomil v pravičnost morebitnega sodnega postopka proti vodji razpuščene katalonske vlade ter dodal, da bi katalonski voditelj Puidgemont lahko zaprosil za azil v Belgiji.
Minister Francken je dejal, da so v preteklosti dodeljevali zaščito baskom ter da se mu zdi možno, da bi za azil zaprosilo več kataloncev. Taka je zakonodaja in prošnjo vsakogar, ki bi zaprosil za azil, bi dosledno obravnavali. Belgija je sicer ena redkih evropskih džrav, ki sprejemajo prošnje za tovrstno zaščito državljanov Unije.
Zakon je zakon, pravi Francken in poudarja, da Španiji ne bi všeč, ko je šlo za Baske ali zdaj, ko gre za katalonce, a to je njihova težava. Francken sicer ni rekel, ali bi odstavljenemu vodji omenjene španske regije azil dejansko tudi dodelili. Ne razprava o kataloniji ne vprašanje političnega azila nista na dnevnem redu zvezne vlade, je sinoči poudarjal premier Charles Michel, podpredsednik vlade Kris Peeters je ministru Francknu očital pomanjkanje modrosti.
Mojco Kamnik se je že pred epidemijo sistematično lotila projekta Predvajaj mi spomin, v katerem je raziskovala, na katero glasbo se starostniki, ki stanujejo v slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov najbolje odzivajo. Poslušanje prav izbrane glasbe dementnim stanovalcem pomaga tudi zdaj, v času življenja na socialni distanci in rdečih con.
Pri proizvodnji plastike se uporabljajo številne snovi, ki jo naredijo mehkejšo, odporno na svetlobo in toploto. Med njimi so tudi take, ki so zdravju škodljive in brez težav preidejo v človeško telo, zlasti preko prehranske embalaže. To je potrdilo že več raziskav s področja takoimenovanega humanega biomonitoringa, tudi zadnja, ki jo je izvedlo šest nevladnih organizacij iz različnih držav, med njimi slovenski Ekolo
V spomin na več kot 200 letno tradicijo rudarjenja v Zasavju stoji na Ostrem vrhu nad Trbovljami osemmetrska železna skulptura Rudarja – Prometeja
Mineva sto let od rojstva Štefana Faleža, prvega veleposlanika republike Slovenije pri Svetem sedežu, posebej zaslužnega za mednarodno priznanje naše države. Falež se je rodil 3. decembra leta 1920 v Orehovi vasi pri Slivnici, v Italiji pa je živel od leta 1941. Tam je postal uspešen hotelir, prijatelj številnih italijanskih politikov in papeža Wojtyłe ter vplivna osebnost papeškega dvora. Z njegovimi bližnjimi se je ob obletnici srečal Janko Petrovec.
3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.
Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.
Kmetje rotijo državo in deležnike v agroživilski verigi naj za prašičje in goveje meso dobijo vedno manj, potrošniki plačujemo vedno več.
Jutri in v četrtek bo po napovedih vremenoslovcev v večjem delu države snežilo in kljub temu da naj bi sneženje do konca tedna že ponehalo, lahko na cestah v teh dneh pričakujemo nekaj več preglavic. Na Darsu zatrjujejo, da so na zimo dobro pripravljeni, zapolnili so skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, sicer pa imajo za letošnjo zimo trenutno pogodbeno zagotovljenih še 58.000 ton soli ter 1,8 milijona litrov kalcijevega klorida za preprečevanja nastanka poledice.
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del.
Kip Boj z Orjuno kiparja Stojana Batiča, ki stoji pred Zasavskim muzejem v Trbovljah in spominja na spopad delavstva z takratnimi jugoslovanskimi nacionalisti, je po temeljitem restavratorskem posegu, po slabe pol stoletja od njegove postavitve, dobil nov sijaj.
S stanovskimi nagradami Društvo novinarjev Slovenije vsako leto nagradi projekte in kolege, ki so v zadnjem letu izstopili iz povprečja in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Društvo podeli tudi nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.
Na podlagi iniciative državnega vrha že nekaj časa potekajo priprave in predstavitve osnutkov pokrajinske zakonodaje, vse okoli ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Država je torej v procesu teritorialne členitve države na pokrajine in ureditve njihovega pravnega statusa. Ustava Republike Slovenije v 143. členu že dolgo določa ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti. Z namenom doseganja čim širšega družbenega konsenza pri oblikovanju pokrajin se v tem času zbirajo mnenja, predlogi, pripombe in pobude. Društvo Heraldica Slovenica je med pripravami temeljne pokrajinske ureditve izdelalo izhodišča za njihove simbole. Predsednik društva Aleksander Hribovšek poudarja, da predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja. Krasila je nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi številne slovenske kraje. Več Marko Rozman.
Vseevropski projekt Noč raziskovalcev si prizadeva na različne načine delo raziskovalcev in raziskovalk približati kar najširšemu krogu zainteresiranih radovednežev. V Sloveniji letos dogodki pod dvema krovnima projektoma. Pod imenom Noč ima svojo moč so združili moči Hiša eksperimentov, Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Tehniški muzej Bistra ter še številni drugi. Zajetno ponudbo pa so pripravili tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer program pod naslovom Humanistika, to si ti koordinira Filozofska fakulteta. Na nekatere dogodke se je potrebno tudi prijaviti, ker je število mest omejeno, drugim se preprosto priključite. Pobrskajte malo in ne bo vam žal. V našem prispevku pa smo šest raziskovalcev in raziskovalk povabili, da nam predstavijo svoje delo, povejo, kaj jih navdušuje in kako je videti svet skozi raziskovalna očala.
Agencija za okolje, oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod,že od leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Z njimi želijo seveda nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori na Kredarici, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja metereološke postaje in s tem v zvezi razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo ARSO je Elektro Gorenjska že ocenila možnost izvedbe , pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.
V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Že 55 let lahko legendarnemu avizu skladatelja Urbana Kodra in radijski pravljici prisluhnemo prav vsak večer ob 19.45 na našem Prvem programu. Za prijaznejši vstop v zadnji mesec leta je izšla najnovejša izdaja pravljic v obliki zvočne knjige, in to tako v digitalni verziji kot na zgoščenki s priloženo pobarvanko: Lahko noč, otroci! S pravljico v svet sanj.
Diego Armando Maradona se je rodil v revnem predmestju Buenos Airesa oktobra 1960. Deset dni pred dopolnjenim šestnajstim letom je že zaigral v prvi argentinski ligi. Njegov prvi prestop, leta 1981, iz kluba Argentina Juniors v Boca Juniors je bil vreden milijon funtov. Leto dni pozneje je za petkratno vrednost prestopil k Barceloni, vendar se tam ni znašel. Začel se je spogledovati s kokainom. Dve leti pozneje je prestopil k Napoliju, italijanskemu klubu brez pravega ugleda na evropski ali italijanski sceni, in klub prerodil. V sedmih letih je vse postavil na glavo, prekinil je desetletja dolgo premoč klubov z italijanskega severa, Napoli je prvič in, za zdaj, zadnjič osvajal naslove. Vmes je na svetovnem prvenstvu 1986 z državno reprezentanco osvojil krono svetovnega. Po letu 1991 je njegova zvezda potemnela: kokainska zasvojenost, suspenzi, posledično upadanje forme. Po dokončni upokojitvi leta 1997 je nadaljeval z zlorabo prepovedanih substanc, soočil se je s prekomerno telesno težo, se zapletal v javne in odmevne spore s predsedniki argentinske nogometne zveze, mnoge je razburjal s prijateljevanjem s Fidelom Castrom. In vendar je Maradona ostal Maradona, genij par excellence, nogometaš, ki mu je svetovna javnost na internetnem glasovanju podelila naslov najboljšega nogometaša 20. stoletja. Prejel je neverjetnih 53 odstotkov vseh glasov, pa so glasovali tudi Brazilci, Angleži, navijači Milana in drugi, ki nimajo posebnega razloga, da bi Maradono imeli radi. S čim jih je torej prepričal? - Odgovor se skriva v prispevku, ki ga je ob svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, ko je Maradona vodil aregentinsko reprezentanco kot selektor, pripravil Goran Dekleva. foto: Maradona na ramenih navijačev kluba Boca uniors ob osvojitvi naslova argentinskega državnega prvaka l. 1981 (Wikipedia, javna last)
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov