Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prepoved starih dizelskih avtomobilov v Nemčiji

28.02.2018


Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah

Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:

“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”

Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.

“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”

V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:

“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”

Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.

Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Prepoved starih dizelskih avtomobilov v Nemčiji

28.02.2018


Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah

Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:

“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”

Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.

“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”

V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:

“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”

Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.

Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.


29.11.2015

Anketa: spomini na potrese

Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija o svojih izkušnjah glede potresov.


29.11.2015

Seizmologinja

Seizmologinja na Uradu za seizmologijo in geologijo (ARSO) Tamara Jesenko o tem, da Slovence na mesec strese več kot 100 potresov.


27.11.2015

E-uprava: mnenja uporabnikov

Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. Glede na prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav. V prvih dveh dneh se je registriralo 1000 uporabnikov.


26.11.2015

E-uprava: primerjava z evropskimi praksami

Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.


25.11.2015

Pogovor s poznavalcem Bližnjega vzhoda Zlatkom Dizdarevićem

Zlatko Dizdarević se že 35 let ukvarja z razmerami na Bližnjem vzhodu. Bil je dopisnik iz Sirije in Jordanije, pozneje pa tudi bosanski veleposlanik iz držav na tem območju. Z njim smo se pogovarjali o sirski krizi, komentiral je sestrelitev ruskega letala in spregovoril tudi o vzrokih za sirsko krizo.


25.11.2015

Slovenija ne ve, kaj bi s svojimi znanstveniki

Od začetka gospodarske krize so se sredstva, ki jih Slovenija namenja za raziskave in razvoj skrčila za več kot tretjino. Kljub vsem lepim besedam, da bomo svojo prihodnost gradili na znanju in na dodani vrednosti, je dejanska praksa povsem nasprotna. Iz leta v leto smo, v nasprotju z večino držav, ki so v kriznih časih spodbujale prav raziskave in razvoj, znanstvenikom in raziskovalcem le vse bolj zategovali pas. Toda hudo pomanjkanje finančnih sredstev sploh ni edina težava, ki pesti raziskovalni sektor. Da v Sloveniji za znanost nima prave prihodnosti so številni znastveniki in raziskovalci potrdili na sinočnji javni tribuni z naslovom Brezprihodnosti.si, ki je potekala v Artiju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.


25.11.2015

E-uprava: predlogi uporabnikov

Uporabniki ponujajo predloge za še boljši in prijaznejši državni portal e-uprava.


24.11.2015

E-uprava: novosti in izboljšave portala

Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljeni državni portal e-uprava. V primerjavi s prejšnjo različico prinaša precej novosti in izboljšav.


23.11.2015

E-uprava: prof. dr. Mirko Vintar

Danes je začel delovati prenovljeni državi portal e-uprava. Zato začenjamo serijo krajših oddaj, v katerih bomo do sobote predstavili novosti in delili izkušnje uporabnikov s prenovljeno e-upravo. Kako je prenova uspela, bo ocenjevala naša petčlanska porota uporabnikov. Uvodoma pa v pogovoru Mirkom Vintarjem ugotavljamo, na kakšni razvojni stopnji je slovenska e-uprava.


22.11.2015

Medijsko ogledalo

Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.


23.11.2015

Firas Fayyad

Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.


20.11.2015

Pogovor z ministrico za zdravje o aktualnih zadevah

Z ministrico za zdravje smo se pogovarjali o aktualnih temah; zakaj je Baričič padel, so ga pokopale njegove izjave ali pa politična kuhinja? Do poletja obljublja skrajšanje čakalnih dob vsaj na tiste najbolj boleče, kot so na primer operacija kolena. Kako rešiti trenutno hudo krizo, ki jo ima Mariborski UKC zaradi pomanjkanja anesteziologov – če ne drugače tudi z uvozom tujih zdravnikov in sposojanjem anesteziologov iz drugih bolnišnic. Med drugim pa tudi o tem, kako daleč je s pripravo zdravstvene reforme. Z ministrico Milojko Kolar se je pogovarjala Helena Lovinčič.


20.11.2015

Odprava Kishtwar 2015

‘Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je oktobra kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja (6173 m), markantnega vrha v indijskem Kašmirju, ki je zaradi svoje podobnosti dobil ime po bolj znanem Cerro Torreju v Patagoniji. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice, je nov vrhunski alpinistični dosežek v Himalaji.‘, je zapisano v poročilu o odpravi Kishtwar 2015 v poročilu Planinske zveze Slovenije. Slovenski alpinisti so znova dokazali, da jim v svetovnem merilu le redko kdo lahko konkurira. Urban Novak in Marko Prezelj bosta nekaj minut po 12. uri gosta v studiu Prvega – Informativnega programa, kjer bosta predstavila svoj zadnji dosežek, ki bo brez dvoma znova močan adut na izboru za prestižne Zlate cepine. Z gostoma se bo v studiu pogovarjal Jure K. Čokl


18.11.2015

Lahko noč, otroci: 7 pravljic Primoža Suhodolčana

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.11.2015

Pariz na spletnih družabnih omrežjih

Družabna omrežja na svetovnem spletu so v petek zvečer preplavila sporočila o teroristični napadih v Parizu. Zelo hitro po tragičnih dogodkih so ljudje z vsega sveta začeli izražati sožalja in solidarnost s Francozi. Francoska zastava je obarvala pročelja stavb, fotografije so se množično delile po družabnih omrežjih, ljudje so si jo prilepili na profilne slike. O dogajanju na družabnih omrežjih se je Urška Henigman na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani pogovarjala s komunikologoma doktorjem Jernejem Amonom Prodnikom in doktorjem Ilijo Tomaničem Trivundžo.


14.11.2015

Dr. Branko Lobnikar: Cilj je sejati strah

Teroristični dogodki tovrstnih razsežnosti so povzročeni z namenom. Kaj želi Evropski Uniji sporočiti Islamska država, v pogovoru s Tanjo Starič razmišlja profesor s fakultete za varnostne vede dr. Branko Lobnikar.


14.11.2015

Edvard Žitnik o odzivih ZDA

Ameriški predsednik Barack Obama se je že ponoči po našem času odzval na dogodke v Parizu in povedal, da napadi pomenijo napada na vrednoste civiliziranega sveta. Nekaj ur kasneje tudi v Združenih državah Amerike zaskrbljeno spremljajo dogajanje na Stari celini. Kakšni so odzivi ameriške javnosti in administracije, Tomaž Gerden sprašuje dopisnika Edvarda Žitnika.


14.11.2015

Dr. Iztok Prezelj o nacionalni varnosti

Po prvem šoku se države v Evropski uniji sprašujejo, kaj teroristični napadi pomenijo za varnost celine in posameznih držav. Tanja Starič se je pogovarjala s strokovnjakom za nacionalno varnost doktorjem Iztokom Prezljem.


14.11.2015

Predsednik države Borut Pahor o tragediji v Parizu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.11.2015

Dr. Aleš Bučar o različnih interpretacijah napadov

V pogovoru s Tanjo Starič dr. Aleš Bučar Ručman ramišlja o posledicah, ki jih lahko imajo napačne razlage dogodkov v Parizu.


Stran 219 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov