Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah
Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:
“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”
Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.
“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”
V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:
“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”
Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.
Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah
Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:
“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”
Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.
“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”
V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:
“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”
Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.
Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov