Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana
Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.
Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.
Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.
Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:
V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.
To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:
Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana
Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.
Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.
Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.
Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:
V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.
To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:
Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.
Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Vstopili smo v čas poletnih počitnic, ki je obdobje zabav, sproščenosti in novih poznanstev. Predvsem za mlade je to obdobje povišane spolne aktivnosti, ki je velikokrat tvegana in brez zaščite. Evita Leskovšek z NIJZ pojasnjuje, katera kontracepcija je najbolj priporočljiva, kako prepoznati znake okužbe in kako uživati zdravo, varno in prijetno spolno življenje.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v Strasbourgu evropske poslance pozval, naj podprejo Ursulo von der Leyden kot kandidatko za predsednico Evropske komisije. Zaradi načina njenega imenovanja ji namreč številni poslanci nasprotujejo. Tusk je poudaril, da je bila odločitev evropskih voditeljev demokratična. A evropski volivci se, kot v komentarju pravi novinarka Špela Novak, upravičeno počutijo prevarane.
Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ključni problem je, da se mladi prepogosto ne zavedajo svojih pravic in to delodajalci spretno izkoriščajo.
Vladna rešitev financiranja javno veljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev – v celoti obvezni pouk in niti evra več za razširjeni program – ki ji je pristojni parlamentarni odbor sinoči s tesno večino prižgal zeleno luč za dokončno odločanje na julijski plenarni seji, ostaja na majavih nogah. Odločno in soglasno jo podpirajo le še Socialni demokrati, preostali koalicijski partnerji (zlasti v SMC) pa napovedujejo, da se bodo pri nadaljnjem glasovanju v državnem zboru vzdržali. Komentar novinarke Nataše Lang.
Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj je priskrbela novinarka Urška Valjavec.
2. julij je pomembno zapisan v zgodovino oddajnikov RTV Slovenija. Na današnji dan pred 28 leti je, da se informacija o vojaškem napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ne bi širila po Evropi in svetu, ta z dvema letaloma mig ob 11.35 napadla z letali in za nekaj časa onesposobila domžalski oddajnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z današnjim dnem se začenja drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in Policija. Cilj dvotedenske akcije je opozoriti motoriste, naj v vročih poletnih dneh ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj ter naj ne podcenjujejo voznih razmer, vsi ostali udeleženci v prometu pa naj vozijo strpno in preudarno. Prometna varnost motoristov se je v primerjavi z lanskim letom precej poslabšala, posebno nevarnost predstavljajo starejši vozniki motornih koles in tuji motoristi; policisti bodo zato v času trajanja akcije izvajali poostrene nadzore nad motoristi in preverjali ravnanja ostalih prometnih udeležencev v odnosu do motoristov. Podrobneje v prispevku Jureta Čepina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva sto let, odkar je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob današnji 100. obletnici se je o mirovni pogodbi Marko Rozman pogovarjal z zgodovinarjem Božom Repetom.
S portalom MIPI želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve spodbujati kritičnost ter premišljeno uporabo medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Ključna veščina sodobnega človeka bi namreč moralo biti spretno krmarjenje med vsemi informacijami, ki jim je dnevno izpostavljen. Pogovor s Tino Čuček Šmid z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je pripravila Urška Henigman.
S portalom MIPI želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve spodbujati kritičnost ter premišljeno uporabo medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Ključna veščina sodobnega človeka bi namreč moralo biti spretno krmarjenje med vsemi informacijami, ki jim je dnevno izpostavljen. Pogovor s Tino Čuček Šmid z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je pripravila Urška Henigman.
Neveljaven email naslov