Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V terapevtske namene ljudje največkrat uporabljamo konje in pse
Pozitivni učinki terapij z živalmi so znani oz. raziskani na več področjih – pri pediatrični negi, pri psihiatriji, v domovih za starejše občane in celo pri rehabilitaciji zapornikov. Terapija z živalmi je primerna predvsem za ljudi, ki imajo težave s komunikacijo in se zato morda lažje in boljše kakor v medčloveških odnosih znajdejo v odnosu z živaljo.
Irena Koren je članica Ambasadorjev nasmeha – slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali, inštruktorica za šolanje delovnih parov in vodnica kar dveh terapevtskih psov, s katerima obiskuje Dom starejših občanov Kamnik, Taber (Cerklje), Preddvor in Notranje Gorice.
Ko prideš v neko ustanovo, po navadi že nestrpno čakajo. Dostikrat naju pozdravijo z aplavzom. Jaz se vedno trudim, da pridem s pozitivno energijo in tudi Sergo je znan po tem, da vedno maha z repom.
Domovi za starejše občane se čedalje bolj zanimajo za takšne prakse, pravi naša sogovornica. Kakšen pes pa je značajsko primeren za delo terapevtskega psa s starejšimi? Kakšna sta Iša in Sergo?
Nekako sem čutila, da je Iša pravi pes – ima rada ljudi, družbo, je zelo prijazna, potrpežljiva, nežna. Po drugi strani pa, kar je za terapevtskega psa tudi pomembno, da ima stabilen značaj. Tudi če se na obisku kar koli zgodi, npr. da zapelje nekdo z invalidskim vozičkom čez rep, da se pes ne odzove napadalno.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edini javni zdravstveni zavod v Sloveniji, ki v okviru terapevtskih programov na področju duševnega zdravja vključuje tudi uporabo konjev. ta hip izvajajo tri programe za otroke in mladostnike, ki doživljajo različne stiske – imajo čustvene in vedenjske težave – in mladostnike, ki so v procesu psihiatričnega zdravljenja ali vračanja v družbo. Z njimi delata biologinja Ana Bordjan in socialna pedagoginja Petra Markič – terapevtki ob pomoči konj in EAGALA članici svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Konji imajo višjo telesno temperaturo in dihajo bolj počasi. Že na tej fiziološki ravni delujejo na ljudi pomirjujoče. Po drugi strani pa nosi konj simbol moči, hitrega gibanja, svobode. Ko smo ob njih, se aktiviramo, smo dejavni.
V vseh treh programih se dejavnosti in terapije ob pomoči konj izvajajo povprečno dvakrat na teden. Kolikšen del terapij na Rakitni pa je dejansko jahanje? Pravzaprav zelo majhen. Otroci morajo namreč konje, preden se povzpnejo na njihove hrbte, dobro poznati.
V Italiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so programi, v katerih zaporniki delajo z zavetiškimi živalmi, ustaljena praksa. Po navadi so takšni programi utemeljeni z idejo, da lahko kinologi zapornike poučijo, kako izšolati zavetiške pse, ki svoj dom še iščejo. Tako psom omogočijo nov, boljši začetek, saj imajo šolani psi več možnosti za posvojitev. Sara Šinko, dipl. socialna pedagoginja, inštruktorica jahanja, ki se je ukvarjala s terapijo psov in konjev, zdaj pa se ukvarja z učenjem vedenja živali s pozitivno spodbudo, je imela v okviru študija socialne pedagogike priložnost preveriti položaj na tem področju v Sloveniji.
Ko sem raziskovala to področje, nisem našla nobenih primerov prakse tukaj v Sloveniji, da bi se res zaporniki ukvarjali z zavetiškimi psi in jih resocializirali in pripravljali za oddajo v nov dom ali za kakšne druge zadeve.
Praksa iz ZDA kaže, da je zanimanja za sodelovanje v takšnih programih med zaporniki veliko. V številnih zaporih nastajajo dolgi čakalni seznami, na katere se vpisujejo tisti zaporniki, ki želijo delati s psom.
Izboljšujejo se socialne veščine in samo razpoloženje v zaporih, ker pes je neko prijazno bitje, ki bo raje mahalo z repom kot z usti. Več je interakcije med zaporniki. Ne iščejo toliko konfliktov, kolikor bi jih sicer, ampak se osredotočijo na pse in se pogovarjajo o njih. Zaporniki se iz pasivnega usmerijo v dejavnega človeka – začnejo skrbeti za nekoga in imajo neko odgovornost.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V terapevtske namene ljudje največkrat uporabljamo konje in pse
Pozitivni učinki terapij z živalmi so znani oz. raziskani na več področjih – pri pediatrični negi, pri psihiatriji, v domovih za starejše občane in celo pri rehabilitaciji zapornikov. Terapija z živalmi je primerna predvsem za ljudi, ki imajo težave s komunikacijo in se zato morda lažje in boljše kakor v medčloveških odnosih znajdejo v odnosu z živaljo.
Irena Koren je članica Ambasadorjev nasmeha – slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali, inštruktorica za šolanje delovnih parov in vodnica kar dveh terapevtskih psov, s katerima obiskuje Dom starejših občanov Kamnik, Taber (Cerklje), Preddvor in Notranje Gorice.
Ko prideš v neko ustanovo, po navadi že nestrpno čakajo. Dostikrat naju pozdravijo z aplavzom. Jaz se vedno trudim, da pridem s pozitivno energijo in tudi Sergo je znan po tem, da vedno maha z repom.
Domovi za starejše občane se čedalje bolj zanimajo za takšne prakse, pravi naša sogovornica. Kakšen pes pa je značajsko primeren za delo terapevtskega psa s starejšimi? Kakšna sta Iša in Sergo?
Nekako sem čutila, da je Iša pravi pes – ima rada ljudi, družbo, je zelo prijazna, potrpežljiva, nežna. Po drugi strani pa, kar je za terapevtskega psa tudi pomembno, da ima stabilen značaj. Tudi če se na obisku kar koli zgodi, npr. da zapelje nekdo z invalidskim vozičkom čez rep, da se pes ne odzove napadalno.
Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna je edini javni zdravstveni zavod v Sloveniji, ki v okviru terapevtskih programov na področju duševnega zdravja vključuje tudi uporabo konjev. ta hip izvajajo tri programe za otroke in mladostnike, ki doživljajo različne stiske – imajo čustvene in vedenjske težave – in mladostnike, ki so v procesu psihiatričnega zdravljenja ali vračanja v družbo. Z njimi delata biologinja Ana Bordjan in socialna pedagoginja Petra Markič – terapevtki ob pomoči konj in EAGALA članici svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Konji imajo višjo telesno temperaturo in dihajo bolj počasi. Že na tej fiziološki ravni delujejo na ljudi pomirjujoče. Po drugi strani pa nosi konj simbol moči, hitrega gibanja, svobode. Ko smo ob njih, se aktiviramo, smo dejavni.
V vseh treh programih se dejavnosti in terapije ob pomoči konj izvajajo povprečno dvakrat na teden. Kolikšen del terapij na Rakitni pa je dejansko jahanje? Pravzaprav zelo majhen. Otroci morajo namreč konje, preden se povzpnejo na njihove hrbte, dobro poznati.
V Italiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so programi, v katerih zaporniki delajo z zavetiškimi živalmi, ustaljena praksa. Po navadi so takšni programi utemeljeni z idejo, da lahko kinologi zapornike poučijo, kako izšolati zavetiške pse, ki svoj dom še iščejo. Tako psom omogočijo nov, boljši začetek, saj imajo šolani psi več možnosti za posvojitev. Sara Šinko, dipl. socialna pedagoginja, inštruktorica jahanja, ki se je ukvarjala s terapijo psov in konjev, zdaj pa se ukvarja z učenjem vedenja živali s pozitivno spodbudo, je imela v okviru študija socialne pedagogike priložnost preveriti položaj na tem področju v Sloveniji.
Ko sem raziskovala to področje, nisem našla nobenih primerov prakse tukaj v Sloveniji, da bi se res zaporniki ukvarjali z zavetiškimi psi in jih resocializirali in pripravljali za oddajo v nov dom ali za kakšne druge zadeve.
Praksa iz ZDA kaže, da je zanimanja za sodelovanje v takšnih programih med zaporniki veliko. V številnih zaporih nastajajo dolgi čakalni seznami, na katere se vpisujejo tisti zaporniki, ki želijo delati s psom.
Izboljšujejo se socialne veščine in samo razpoloženje v zaporih, ker pes je neko prijazno bitje, ki bo raje mahalo z repom kot z usti. Več je interakcije med zaporniki. Ne iščejo toliko konfliktov, kolikor bi jih sicer, ampak se osredotočijo na pse in se pogovarjajo o njih. Zaporniki se iz pasivnega usmerijo v dejavnega človeka – začnejo skrbeti za nekoga in imajo neko odgovornost.
Petkov vdor proticepilskih protestnikov v prostore Televizije Slovenija je napad na javni servis, novinarstvo in demokracijo, so jasni medijski strokovnjaki. Gre za ekscesno dejanje, ki se lahko ponovi, če ne bo sistemskih rešitev. Upravna enota Ljubljana naj bi sicer danes ukinila odločbo, ki dovoljuje proteste pred javno RTV. Prispevek Lucije Dimnik Rikić in Eve Lipovšek.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je danes, ob 100 letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih pri nas, prejela državno odlikovanje Zlati red za zasluge, ki ji ga vročil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila predsednika Zveze Mateja Žnuderla.
Zgolj besede obsojanja sinočnjega dogajanja na RTV pa za kakršnokoli spremembo ne bodo dovolj. Tudi takšno dogajanje je namreč le posledica že dalj časa trajajoče načrtne vojne z mediji. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Danijel Poslek
Sprememba političnega in ekonomskega sistema v 90-tih letih je prinesla dobre in slabe stvari. Zaradi stečajev in likvidacij podjetij, ki niso bili prilagojena na nova tržišča, je rasla brezposelnost. To so tudi začetki globalizacije, ko so se veliki proizvajalci in naročniki selili na trge s cenejšo delovno silo. Še zlasti je to prizadelo čevljarsko industrijo, ki je bila vajena velikega jugoslovanskega trga. Danes opažajo velik porast spletne prodaje, ki se je povečala kar za tri krat. O slovenski čevljarski industriji več Tone Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri ZSSS.
Še vedno odmeva novica, da so iranski cariniki na meji s Turčijo zasegli kar šestnajstih ton črnih tartufov, ki so bili iz Irana namenjeni v Slovenijo. Dragocen tovor naj bi bil vreden vrtoglavih 90 milijonov evrov. Kaj je res in kaj ne, kakšno je ozadje te iransko-slovenske zgodbe, je poizvedel Iztok Konc. Govoril je z dr. Tinetom Grebencem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Foto: Mrdidg/ Pixabay
56. študijski dnevi Draga so v znamenju dveh pomembnih jubilejev. 30. obletnice osamosvojitve Slovenije in 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Slednji je bila posvečena uvodna okrogla miza. Kot ugotavlja Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki pripravlja Drago, zaščitni zakon opominja na usodo slovenske manjšine, ki je številčno vse šibkejša. Vse manjše pa so tudi možnosti, da bi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Je rešitev zajamčeno zastopstvo? Več o pomenu in dogajanju na tokratnih študijskih dnevih Draga v pogovoru s Sergijem Pahorjem.
V javnosti še naprej odmeva predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki ga je potrdila tudi vlada, da bi zakon o varstvu javnega reda in miru dopolnili tako, da bi za vpitje, prepiranje ali nedostojno vedenje do poslancev, članov državnega sveta, vlade, ustavnih ali vrhovnih sodnikov ter njihovih bližnjih, lahko dobili globo od 500 do tisoč evrov. Del opozicije je že včeraj opozoril, da gre za nov represivni ukrep vlade, ki bo ščitil peščico privilegirancev in poskus utišanja protestov, ter vnovično ustvarjanje prvo- in drugorazrednih državljanov. Nekaj odzivov pravnikov pa je zbrala Jolanda Lebar.
Od jutri, 3. septembra, do vključno nedelje, 5. septembra, bo v minoritskem samostanu na Ptuju obiskovalce znova pritegnil že 32. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je pravi praznik slovenske kulinarike. Na njem se letos predstavlja približno 500 kmetij iz vse Slovenije s skupno skoraj tisoč izdelki. Projekt Dobrote slovenskih kmetij je skozi vsa pretekla leta s svojimi ocenjevanji dvigoval kakovost številnih domačih izdelkov slovenskih kmetij. Letos je Kmetijsko-gozdarska zbornica vzpostavila tudi spletni portal z enakim, že dobro prepoznavnim Imenom www.dobroteslovenskihkmetij.si ter nadgradila celostno podobo blagovne znamke. V tem letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, bo v kulinaričnem šotoru še posebej pomembna promocija avtohtone slovenske hrane in pijač.
Lansko jesen ni minil dan, da ne bi poročali o tragični sliki v domovih za starejše. Število okuženih je naraščalo iz dneva v dan in še huje, naraščalo je tudi število smrti med oskrbovanci. V letošnjo jesen vstopamo drugače. Cepljenje in pridobljene izkušnje bodo pomagale pri novem izzivu pove sekretar skupnosti Socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. Verjamem, da tako zahtevno obdobje, kot smo mu bili priča v drugem valu ne bo ponovilo. Domovi so izvedli številna usposabljanja, dovolj je zaščitne opreme, pripravljeni so krizni načrti. Pa vseeno. Pristojni pogrešajo sistemske spremembe, na primer na področju prezračevanja, kjer ni rešitev glede dezinfekcije zraka. Zato pozivajo državo, da zavodom zagotovi dodatne finančne vire. Lani je bila ena pomembnih težav povezana s pomanjkanjem prostora in umikanjem oskrbovancev v rdeče cone. Tudi na tem področju, ni večjih sistemskih rešitev. Krizni načrti so pripravljeni a težava lahko nastane, če bodo kapacitete zasedene. Naš predlog, da bi vzpostavili zunanje enote z vnaprej pripravljenimi ekipami, kamor bi začasno umaknili okužene, ni bil uslišan. V Skupnosti zavodov si želijo, da domov za starejše ne bi bilo treba več zapirati. Duševne stiske, ki so posledica zapiranja domov, so namreč izredno velike. Tudi pristojni na ministrstvu za delo upajo, da domov ne bo treba zapirati. A vse je odvisno od epidemiološke slike.
Včeraj je Planinski vestnik prejel res za zasluge Republike Slovenije.
V ljubljanski mestni občini je v poletnih mesecih potekalo več cestnih del, nekatera se podaljšujejo tudi v jesen. Med drugim se nadaljujejo prenove vpadnic. Po obnovi Tržaške in Dunajske je zdaj na vrsti del Celovške ceste, kar bo vplivalo na pretočnost prometa v smeri Gorenjske in z Gorenjske proti Ljubljani. Kje v Ljubljani potekajo cestna dela, je preveril Peter Močnik.
Pred začetkom novega šolskega leta se spet vrstijo pozivi k skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ti so po mesecih šolanja na daljavo v preteklem letu doživljali najrazličnejše stiske. Ob zaprtju so otroci izgubili stik z odraslimi, ki niso njihovi starši, niso se družili z vrstniki, zaradi strahu pred vnovičnim zaprtjem pa se številni v šole vračajo brez motivacije ter s stiskami in težavami na socialnem področju. Kljub temu da mladi sicer pogosto poiščejo pomoč ob stiskah, stigma o duševnem zdravju še vedno ostaja. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na še vedno predolge čakalne vrste.
Ob sobotah se v avgustu jutranji in dopoldanski program odvija v živo z višje nadmorske višine! Tokrat s 1220 metrov, izpred Planinskega doma na Kumu! V Sloveniji je 46 krajinskih parkov in eden od njih je tudi Krajinski park Kum. Z vidika naravovarstva ga bo predstavila biologinja Vlasta Medvešek Crnkovič, načelnica Odseka za varstvo gorske narave v Planinskem društvu Kum Trbovlje. Poudarila bo pomen suhih in polsuhih travišč na tem območju, ki so izjemno pestra z vidika rastlinskih in živalskih vrst. Z nami bodo tudi: Marjeta Bricl, predsednica Planinskega društva Kum Trbovlje, eden od veteranov društva Janez Brinar, ki verjetno pozna vsak kamen na vrhu, Jože Prah, ki bo predstavil Zasavsko planinsko pot, Matej Strgaršek, ki bo obudil spomine na pretekle Kumske nedelje, tudi oskrbnica doma Ljudmila Ocvirk – Mili, potrkali pa bomo seveda tudi na vrata "soseda" RTV oddajnika. Za piko na i pa še koncert skupine Orlek - čisto v živo, čisto z vrha!
Danes je nov dan - Inštitut za druga vprašanja in Inštitut za študije stanovanj in prostora sta razvila, spletno mesto Najemniški SOS. V studiu Prvega programa bomo gostili Klemna Ploštajnerja iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki pojasnjuje, kakšne so izkušnje najemnikov na slovenskem najemniškem trgu in kakšne so posledice neurejenih najemnih razmerij in popolnoma nereguliranega najemniškega trga.
Prehransko afero letošnjega poletja je povzročila kontaminacija široko uporabljenega aditiva E410 – gumija iz zrn rožičevca, ki je bil onesnažen z nedovoljenim rakotvornim etilen oksidom. Prva sporna živila so se na evropskem trgu pojavila že leta 2020. Na evropskem seznamu, ta se še dopolnjuje, je več kot 150 kontaminiranih živil, sladoledov, sadnih in drugih izdelkov, med njimi so tudi bio živila. Večina spornih izdelkov je bila že umaknjena s polic, potrošniki pa jih lahko tudi vrnejo v trgovino. Uprava za varno hrano je vse podrobnosti objavila na svoji spletni strani med obvestili za potrošnike. Jernejka Drolec je za nekaj pojasnil zaprosila Nadjo Škrk, predstavnico inšpekcije na Upravi za varno hrano, Magda Tušar pa je govorila z Marjano Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Sprehajalki na Jelovici sta nedavno naleteli na izredno redek prizor. Srečali sta namreč risje mladiče in njihovo mamo Aido. »Verjetnost, da se sreča mladičke risa v naravi, je blizu nič, tako da st ti dve pohodnici imeli neverjetno srečo,« je povedal koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. Posnetki risjih maldičev pa predstavljajo nedvoumen dokaz, da se risi v svojem novem domu dobro počutijo in da doselitev poteka po tako rekoč idealnem scenariju. Naj spomnimo, aprila letos so v okviru projekta Lifelynx na Jelovico izpustili risa Zoisa in Aido, na Pokljuko pa Trisa, Julijo in Lenko. Strokovnjaki domnevajo, da je precejšnja verjetnost, da je risje leglo tudi na Pokljuki. Tako namreč nakazujejo podatki o gibanju risov, katerega spremljajo s pomočjo njihovih telemetričnih ovratnic. A risov za zdaj ne želijo po nepotrebnem vznemirjati.
Prostovoljstvo se v času epidemije ni ustavilo, prej nasprotno, še okrepilo se je. Ponudba prostovoljskih del je v času poletja drugačna, ni je pa manj kot čez leto. Prostovoljstvo v veliko organizacijah predstavlja pot do novih rednih sodelavcev, a se na žalost vsi nimajo možnosti preizkusiti v prostovoljstvu.
Na paraolimpijskih igrah v Tokiu bo nastopilo 4537 športnikov iz 162 držav. Med njimi je 7 športnikov iz Slovenije. Otvoritev je spremljal športni novinar Marko Polak.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst, vodi pa jih Milan Piko, zadolžen za gledališko dejavnost pri Krščanski kulturni zvezi Celovec. V prispevku Smilje Baranja boste slišali mlade iz Šmihela in Žitare vasi, njihovo mentorico Alenko Hain, strokovnega vodjo za gib Igorja Sviderskega in Milana Piko.
Konec avgusta 1991 se je začelo srbsko obleganje hrvaškega mesta Vukovar ob hrvaško-srbski meji. Po silovitih bojih se je bitka za strateško pomembno mesto končala 18. novembra 1991. V inforetrospektivi se vračamo 30 let v preteklost in iščemo odgovor na vprašanje - kakšen je Vukovar danes?
Neveljaven email naslov