Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspeh gospodarstva je vse bolj odvisen od tuje delovne sile. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo namreč povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. Prispevek Urške Valjavec.
Povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev se je skoraj podvojilo
Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Igor Antauer, predstavnik malih delodajalcev.
Delavcev ne uvažamo zato, ker si želimo tuje delovne sile, ampak zato, ker jih v Sloveniji ni. Tisti, ki izjavlja, ali jo potrebujemo ali ne, očitno nima pojma, kaj pomeni realno gospodarstvo in kaj pomeni dobiti naročilo, ga izpolniti in plačati zaposlene. Uvoz delovne sile ni vezan na nacionalnost, vezan je na potrebo po njej.
V Slovenijo še vedno prihaja največ delavcev iz Bosne in Hercegovine, za njimi so državljani Srbije, Hrvaške, Makedonije, Kosova ter Bolgarije. Na podlagi članstva v Uniji se slednji lahko prosto zaposlujejo pri nas. Iz drugih držav prihajajo državljani Ukrajine, Rusije, nekaj je Kitajcev. Največ povpraševanja je po poklicih iz gradbeništva, prometa, skladiščenja, sledijo predelovalne dejavnosti.
Kaj pa razlike med domačimi in tujimi delavci? Da ta hip precenjujemo kulturne razlike in da se pri delu pokažejo predvsem osebnostne lastnosti, razlaga samostojna raziskovalka dr. Maja Lamberger Khatib.
Praviloma nimamo težav s kulturnimi razlikami; največkrat je motiv tisti, ki nas prepriča, ko se sprašujemo, ali človeka zaposliti ali ne. Nekaj časa sem sodelovala z zavodom za zaposlovanje, opravljala sem motivacijske delavnice za iskalce zaposlitve in delodajalci so pri Slovencih povedali, da je edino, kar si želijo, da bi dobili motivirane delavce. Ni jih zanimalo, od kod prihajajo.
Pri samem vključevanju v družbo in odnosu do tujcev je pomembna tudi empatija do sočloveka in iskreno zanimanje zanj.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Uspeh gospodarstva je vse bolj odvisen od tuje delovne sile. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo namreč povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. Prispevek Urške Valjavec.
Povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev se je skoraj podvojilo
Slovenija se srečuje s strukturnimi neskladji na trgu dela. To pomeni, da se delovno aktivno prebivalstvo stara, na trgu dela pa je vedno manj primernih kvalificiranih delavcev. Zaradi neugodnih demografskih razmer je na trgu dela vsako leto približno od 8 do 12 tisoč manj ljudi. In delodajalci iščejo nove kvalificirane kadre v tujini. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo povpraševanje po dovoljenjih za delo tujcev skoraj dvakrat tolikšno kot v enakem obdobju lani. Igor Antauer, predstavnik malih delodajalcev.
Delavcev ne uvažamo zato, ker si želimo tuje delovne sile, ampak zato, ker jih v Sloveniji ni. Tisti, ki izjavlja, ali jo potrebujemo ali ne, očitno nima pojma, kaj pomeni realno gospodarstvo in kaj pomeni dobiti naročilo, ga izpolniti in plačati zaposlene. Uvoz delovne sile ni vezan na nacionalnost, vezan je na potrebo po njej.
V Slovenijo še vedno prihaja največ delavcev iz Bosne in Hercegovine, za njimi so državljani Srbije, Hrvaške, Makedonije, Kosova ter Bolgarije. Na podlagi članstva v Uniji se slednji lahko prosto zaposlujejo pri nas. Iz drugih držav prihajajo državljani Ukrajine, Rusije, nekaj je Kitajcev. Največ povpraševanja je po poklicih iz gradbeništva, prometa, skladiščenja, sledijo predelovalne dejavnosti.
Kaj pa razlike med domačimi in tujimi delavci? Da ta hip precenjujemo kulturne razlike in da se pri delu pokažejo predvsem osebnostne lastnosti, razlaga samostojna raziskovalka dr. Maja Lamberger Khatib.
Praviloma nimamo težav s kulturnimi razlikami; največkrat je motiv tisti, ki nas prepriča, ko se sprašujemo, ali človeka zaposliti ali ne. Nekaj časa sem sodelovala z zavodom za zaposlovanje, opravljala sem motivacijske delavnice za iskalce zaposlitve in delodajalci so pri Slovencih povedali, da je edino, kar si želijo, da bi dobili motivirane delavce. Ni jih zanimalo, od kod prihajajo.
Pri samem vključevanju v družbo in odnosu do tujcev je pomembna tudi empatija do sočloveka in iskreno zanimanje zanj.
V milanski bolnišnici je umrl nekdanji trikratni italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi. 86-letni vodja vladne stranke Naprej Italija je dve leti bolehal za kronično levkemijo, zaradi katere je bil v zadnjih mesecih večkrat v bolnišnici. Prihajajo že prvi odmevi. Klic v Trst, dolgoletni glavni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar. O Silviju Berlusconiju je bilo napisanih veliko člankov in knjig, eno izmed njih z naslovom “Italijan”, je leta 2010 izdala švedska novinarka Kristina Kapellin, dolgoletna dopisnica različnih švedskih medijev iz Rima. Zanimivo, da je Silvio Berlusconi svojo medijsko pot začel v Kopru, točneje na RTV Koper – Capodistria. Pokojni nekdanji italijanski premier je namreč tržil program v Italiji in soustvarjal kvaliteten športni program. Veliko gledanost so imele predvsem nogometne in košarkaške tekme, še pred tem pa prenos Olimpijskih iger leta 1976. Program je bil zelo uspešen in gledali so ga ljudje po vsej Italiji. Kasneje je postal uspešen poslovnež, saj je ustanovil največjo italijansko medijsko podjetje Mediaset. In kot medijski mogotec je vstopil v politiko, kar je po besedah Kristine Kappelin predstavljajo velik precedens.
Ugledni reviji, eni zadnjih, ki v Sloveniji še nagovarja splošno kulturno javnost, grozi usoden odtegljaj finančne podpore iz mariborskega mestnega proračuna
Medicinskih sester vedno bolj primanjkuje tudi na Gorenjskem. V Splošni bolnišnici Jesenice so nekaj oddelkov zaprli, odprtih pa imajo kar 62 razpisov. Na Kliniki Golnik manjka petina medicinskih sester, a delo zaenkrat poteka nemoteno zaradi prerasporeditev in reorganizacije dela. Tudi po drugih bolnišnicah je stanje na tem področju slabo. Prispevek je pripravila Aljana Jocif.
Mineva leto dni, odkar v naši državi deluje portal, stičišče za starejše, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Gre za eno izmed prvih platform v Evropi, specializiranih za povezovanje ponudnikov dela ter vključenosti željnih seniorjev. Ustanovitelj platforme Mitja Pajek poudarja, da je odziv glede iskanja dela od starejše populacije dober.
Lažne novice in dezinformacije so ena večjih težav sodobne družbe. Ljudje zaradi preobilice zavajajočih informacij pogosto ne vedo, čemu verjeti. A zavajajoče niso več zgolj besede – s tako imenovanimi »deepfake« oziroma prirejenimi posnetki, ki jih ustvarja umetna inteligenca, prihaja do manipulacije resničnosti. Čeprav je ustvarjanje takih fotografij in posnetkov lahko gola zabava, v primeru prestopa navidezne meje privedejo tudi do hujših posledic.
Na dan rojstva Primoža Trubarja občina Velike Lašče obeležuje občinski praznik, dan knjige in kulture. Ob tej priložnosti bo na Rašici, na Trubarjevi domačiji med drugim potekala tudi tradicionalna prireditev 'Dom v jeziku'. O slovesnem dogajanju poroča dopisnik Marko Škrlj.
Ko govorimo o uspešnih mladih podjetnikih, si običajno predstavljamo zagnane 'startupovce' s področja visoke tehnologije, ampak inovativne poslovne ideje lahko temeljijo tudi na tradiciji, sobivanju z naravo in rokodelstvu. V Ilirski Bistrici, odkoder je ves dan oddajal Prvi program, smo o življenju mladih podjetnikov v tej občini, inovacijah in tradiciji, kmetovanju in rokodelstvu govorili z inovativnim mladim kmetom in prejemnikom evropske nagrade za mlade kmete Gregorjem Slavcem ter z rokodelcem Primožem Rojcem, ki izdeluje večkrat nagrajene lesene didaktične igrače.
V Ilirski Bistrici so začeli odstranjevati okoljske grehe preteklosti: odstranjujejo nevarne odpadke z dvorišča nekdaj zelo uspešne Tovarne organskih kislin, sanirajo oziroma bodo počistili območje nekdanjega Javorja na Baču, pa deponijo v Knežaku. V sodelovanju z državo in Parkom Škocjanske jame bodo sanirali nekdanje TOKovo odlagališče Globovnik. Poleg tega si želijo ustvariti boljše pogoje za mlade družne, da mladi ne bi tako hitro zapuščali domačega kraja. Seveda se ne bomo mogli izogniti niti pogovoru o avtocesti, ki je ni in se vprašali, kaj Bistričanom pomeni vstop Hrvaške v Schengensko območje. Ta del Slovenije je bil namreč od nekdaj tesno povezan z Reko. Več v pogovoru z županom dr. Gregorjem Kovačičem.
Leta 2022 so v občini Ilirska Bistrica zabeležili največ nočitev da zdaj, kraj in njegova okolica so torej zmeraj bolj znani tudi tistim, ki iščejo večdnevni oddih. Priložnosti za rekreacijo, pohodništvo, gorsko kolesarjenje in spoznavanje kulturne dediščine je v drugi največji občini v Sloveniji veliko: od Snežnika in številnih nižjih vrhov nad Ilirsko Bistrico, gradu Prem in Tabor, Podstenjška do enega najstarejših pustnih mask - škoromatov. Naši sogovornici sta bili Maja Uljan, direktorica Turistično-informacijske centra Ilirska Bistrica, in Mateja Kakež, kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper.
V Generalni skupščini ZN bo potekalo glasovanje o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN za leti 2024 in 2025. Slovenija se z Belorusijo poteguje za sedež vzhodnoevropske skupine. Dr. Ana Bojinović Fenko, s katedre za Mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je ob začetku glasovanja optimistična in verjame v uspeh Slovenije.
Vse pogostejša so opozorila, da vlada v vzgoji in izobraževanju kadrovska stiska. Na to so opozorili tudi ravnatelji šol na posvetu pred nekaj dnevi. Staranje učiteljske populacije in pomanjkanje usposobljenega kadra sta nekaj, na kar vodstva šol opozarjajo že več let. V državi primanjkuje približno 4.000 učiteljev, v naslednjem desetletju pa se jih bo po napovedih upokojilo še 6.000. O tem dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vogrinc.
Podnebne spremembe se dogajajo zelo hitro – hitreje, kot se lahko rastline, tudi kulturne, nanje prilagajajo. Doktor Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, poudarja, da so podnebne spremembe tukaj in zdaj. To morajo pri svojem delu upoštevati tudi žlahtnitelji rastlin in izbirati sorte, ki bodo bolje prilagojene na suše in visoke temperature. V pogovoru je spregovoril tudi o nujnosti prilagajanja tehnologije, zlasti o namakanju.
Nekdanje vojaško pristanišče Beneške republike je zdaj namenjeno dogodkom, kot je Navtični salon. Več kot 200 razstavljavcev iz Italije in od drugod v Benetkah predstavlja najnovejše trende pri gradnji plovil za prosti čas. Med njimi je tudi vrsta slovenskih podjetij, ki suvereno tekmujejo z najboljšimi na svetu. Reportaža Janka Petrovca.
Slepe in slabovidne osebe v prvem tednu junija tradicionalno obeležujejo teden slepih, v okviru katerega se vrstijo dogodki, prireditve in druge dejavnosti, s katerimi želijo opozoriti na izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem življenju in delu. Letos se bodo različne dejavnosti dogajale tudi prihodnji teden. Ob tej priložnosti se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matejem Žnuderlom, ki je tudi izpostavil razloge, zakaj je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije izstopila iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.
Dozdajšnja letalska povezljivost je slaba zaradi propada Adrie Airways in epidemije. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga, kot izhaja iz izsledkov naročenih študij, da vlada preuči možnost za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Vendar bi morala pritegniti uveljavljeno letalsko družbo, vplačati kapital (od 35 milijonov evrov dalje) in v to prepričati Evropsko komisijo. Orehov, ki bi jih morala streti, je kar precej, priznava ministrica Alenka Bratušek. S prvimi informacijami se je v program oglasila Maja Derčar.
Živimo v letu 2023. V času, ko bi naj bil del sodobne demokracije tudi zrel odnos do medijev. Ki poročamo, sprašujemo, nadzorujemo. In zato nismo drhal, ne rdeča, ne bela. Smo pa tisti, ki zagotavljamo ustavno pravico ljudi do obveščenosti, vam, spoštovane gospe in gospodje v politiki pa nastavljamo ogledalo. Če vam videno v njem ni všeč, razbitje ogledala pač ni rešitev. Vsaj ne v letu 2023 in vsaj ne v sodobni demokratični ureditvi. »Gnoj, rdeča drhal, niste naši, lažete«. Žaljivke, grožnje, ustrahovanje. Podoba protestniške Slovenije v letu 2023. Slovenije, kjer se namesto v izvajanje minimalnih civilizacijskih dosežkov pozornost še vedno raje usmerja bodisi v zgodovino z letoma 45 in 91 na čelu, bodisi pa v delitev na naše in vaše. Tega ne počnemo mediji, tega ne počne velika večina državljank in državljanov, to počne politika. Tista politika, ki ljudi ščuva, tista politika, ki ne zna jasno obsoditi ne verbalnega in ne fizičnega nasilja, pri kvazi obsodbah tovrstnih dogodkov pa vedno doda ampak. Zato, spoštovana politika, naj bom jasen – dovolj je. Dovolj je sejanja vetra nestrpnosti, ki bo neizogibno prerasel v vihar. Potem vemo, kaj bo sledilo. Vaše pilatovsko umivanje rok. Od nas medijev terjate odgovornost, od vas je ne dobimo. Tako kot tudi ne zrelosti. Novinarke in novinarje označujete za sovražnike ljudi, hkrati še namigujete na državljansko vojno. Da smo komunisti, rdeča drhal in podobno očitate tistim, ki se v bivšem režimu niti rodili nismo. Ne znate drugače? Ne znate bolje?
Verjetno ste tudi vi že zasledili informacije o sintetičnih gorivih, ki naj bi bila ena izmed možnosti za tako imenovani zeleni prehod tudi na področju avtomobilske industrije. Pred dobrim tednom je Avto-moto zveza Slovenije v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi opravila test sintetičnih goriv. Sintetična goriva so preskušali v ADAC-ovem testnem laboratoriju. Jure K. Čokl je v studio Prvega povabil Blaža Poženela, odgovornega urednika Motorevije AMZS.
Turčijo bo tudi v prihodnje kot predsednik vodil Redžep Tajip Erdogan. Če je ob rezultatih nedeljskih volitev lahko zmagoslavno dvignil roke v zrak, pa ni mogel prezreti, da mu je opozicijski kandidat skoraj odnesel zmago. Turčija je politično popolnoma razklana. Luka Robida je pred mikrofon povabil dolgoletnega diplomata in tudi nekdanjega veleposlanika Slovenije v Turčiji doktorja Milana Jazbeca.
Na ljubljanskem Kongresnem trgu in v parku Zvezda lahko spremljate 17. mednarodni festival Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Do četrtka, vsak dan od 9-ih do 13-ih, se bo zvrstil pester program nastopov in delavnic. Predstavili se bodo številni domači in tuji nastopajoči posamezniki in skupine iz vrtcev, osnovnih šol, društev, varstveno-delovnih centrov in drugih organizacij. Letošnji festival pa je zaznamoval tudi shod Gibanja za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo z geslom “Volilna pravica ni kaprica", ki so ga organizirali Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije. Dogajanje na Festivalu je spremljala Petra Medved.
Slovenska znanstvena fundacija (SZF) danes podeljuje priznanja Prometej znanosti. To priznanje za odličnost v komuniciranju je prejelo deset državljanov kot psamezniki, šest skupin komunikatorjev in ena organizacija. Med nagrajenkami sta novinarki Prvega Urška Henigman in Špela Novak.
Neveljaven email naslov