Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih
Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.
Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:
»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«
V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.
Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Neveljaven email naslov