Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mednarodni dan mladih

10.08.2018


12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih

Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.

Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:

»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«

V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.

Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.


Aktualna tema

4544 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Mednarodni dan mladih

10.08.2018


12. avgusta na pobudo Organizacije Združenih narodov obeležujemo mednarodni dan mladih, ki jih je 23% manj kot pred desetimi letih

Že od leta 2000 je en dan v letu namenjen ozaveščanju javnosti o temah in izzivih, povezanih z mladimi. Tema letošnjega mednarodnega dneva mladih bodo varni prostori za mlade (Safe places for Youth). Mladi namreč potrebujejo varne prostore, kjer se lahko družijo, učijo, preživljajo svoj prosti čas, pa tudi kjer se lahko varno vključujejo v procese odločanja in varno izražajo svoje mnenje. Slovenija je na področju varnosti in tudi mladinske kulture visoko, zato so predstavniki mladih danes opozorili na nekaj drugih izzivov, s katerimi se mladi soočajo pri nas.

Mladinski svet Slovenije opozarja na osamosvajanje mladih, ki se kaže s težjim vstopom mladih na trg dela, iskanjem varne zaposlitve in tudi reševanjem stanovanjskega vprašanja. Na Kongresnem trgu so dopoldne tako uprizorili igro kače in lestve v naravni velikosti. Na natisnjenem polju so se mladi premikali po poti odraščanja in se srečevali z izzivi. Tin Kampl, predsednik MSS:

»Mladi vse prevečkrat igramo vlogo neke figure na igralnem polju, kjer nas politiki, odločevalci na lokalni, nacionalni ali evropski ravni premikajo sem in tja. Menim, da je tega dovolj. Mladi moramo opozoriti nase in zagotoviti ustrezne politike, ki bodo kot skupen cilj države in družbe mladim pomagale pri njihovem osamosvajanju.«

V Sloveniji je bilo v letu 2017 312 tisoč ljudi, starih od 15 do 29 let, to je 15 % slovenskega prebivalstva. To je za skoraj 23 % manj kot pred desetimi leti. Mladi so sicer zadovoljni s svojim življenjem, ocenili so ga s povprečno oceno 7,9 – in sicer na lestvici od 0 do 10, kjer je 10 odlično. 51 % jih je delovno aktivnih, med temi slaba polovica za delo za nedoločen čas, ostali pa v drugih, manj varnih oblikah dela, pri starših jih živi slabih 80 % (v EU slabih 66 %), od staršev se odselijo pri 28 letih. To so podatki Statističnega urada RS, kaj to pomeni, kakšne posledice ima za mlade in za družbo v celoti, smo izvedeli v pogovoru s socialno psihologinjo dr. Mirjano Ule.

Mladi so se prilagoditi času, v katerem živijo. Niso več tranzicijska generacija, temveč so čas, v katerem živijo, vzeli za svojega. Mladost se je podaljšala, njihove vrednote so se spremenile – najpomembnejša jim je kvaliteta življenja. Ker je prihodnost negotova, namreč živijo tukaj in zdaj, pove Uletova, in svojega življenja ne želijo v celoti žrtvovati le za eno področje, na primer za kariero. Odraščajo v bolj zaščitniški družini, kjer imajo sicer veliko svobode, vendar ima dolgo življenje doma za posledico tudi to, da se odraslost in odločitve, ki jih sprejemamo kot odrasli (npr. družina, aktivno državljanstvo), odmikajo v prihodnost, mladi pa ne prevzemajo popolne odgovornosti za svoje življenje. A izziv v teh časih ne čaka le mladih, temveč tudi družbo. Dr. Mirjana Ule pravi, da mora družba prepoznati kompetence in potenciale mladi in jih ponovno integrirati v družbo in jim dati priložnosti.


03.07.2023

Na sobotnem srečanju slovenskih zamejcev v Vipavi je bilo dogajanje živahno in pestro

V minulih dneh je bilo dogajanje, povezano s slovenskimi izseljenci, zelo živahno. Pod naslovom Dobrodošli doma je potekalo več dogodkov z osrednjo prireditvijo v soboto v Vipavi. Namen tega srečanja je priložnost, da zamejci v Sloveniji pokažejo svojo kulturno ustvarjalnost, ki jo gojijo v slovenskih skupnostih v zamejstvu. Prav tako pa gre tudi za druženje in za širjenje slovenske besede, je dogajanje sklenila urednica oddaje Slovencem po svetu Lili Brunec.


30.06.2023

V Miklavževem Bariju

Čas dopustov je tudi čas potovanj – med priljubljenimi destinacijami Slovencev pa se vse pogosteje znajde tudi južna Italija. Tam leži Bari: prestolnica dežele na peti škornja, Apulije. Velja za kozmopolitsko in živahno mesto s pristaniško in ribiško tradicijo. Toda obiskovalci, ki hvalijo zlasti gostoljubnost in izvrstno kulinariko, pogosto ne vedo, da se ima Bari za svoj zgodovinski preboj zahvaliti enemu samemu človeku: svetemu Miklavžu. Zakaj, je v tem jadranskem mestu odkrival Janko Petrovec.


30.06.2023

Digitalni evro

Z evri plačujemo že 25 let, vsak dan ga uporablja kar 341 milijonov ljudi v 20-ih od skupno 27-ih držav Evropske unije Je najmočnejši simbol evropskega povezovanja in druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Kmalu pa se bo klasičnemu evru, po zgledu ostalih centralnih bank po svetu, pridružil tudi digitalni evro. O podrobnostih njegove uporabe se je Urška Jereb pogovarjala z viceguvernerjem Banke Slovenije Markom Pahorjem. Najprej je razkril kdaj bomo začeli plačevati z digitalno evrsko valuto.


30.06.2023

Sandi Curk je prejemnik nagrade Državljan Evrope

Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in Primorsko Sandi Curk je nagrado Državljan Evrope prejel za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse. 120 ukrajinskih otrok in zaposlenih iz ene izmed sirotišnic je ob pomoči vlade uspešno prepeljal iz vojnega območja na varno v Postojno. "Sandi Curk je človek z veliko začetnico, človekoljub, prostovoljec in humanitarec po duši," so zapisali v Evropskem parlamentu, ki nagrado podeljuje. To dokazuje že vse svoje življenje.


28.06.2023

Delodajalci morajo vložiti vedno več truda, da mlade privabijo v podjetje

Začele so se počitnice - čas za morje, zabavo in ne nazadnje tudi za poletno delo. Večina mladih se za poletno delo odloči zaradi želje po izkušnjah in zaslužku. Študentsko delo pa velikokrat vodi tudi do prve redne zaposlitve, raziskava agencije Ninamedia namreč kaže, da se kar 62 % mladih po končanem izobraževanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. Na vprašanja o tem, kdaj je pravi čas za iskanje počitniškega dela in kaj storiti ob kršitvah delodajalcev, sta Lani Furlan odgovarjali Carmen Zajc, vodja dela pri Študentskem servisu in Nika Prelič iz Zavoda študentska svetovalnica, kjer med drugim nudijo tudi brezplačno pravno svetovanje.


27.06.2023

Naključna srečanja spremenijo življenja

Drevi bo na Prvem živa premiera radijske igre z naslovom Pesem ptic v drevesnih krošnjah, avtorja Jake Smerkolja Simonetija. Gre za zgodbo o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi. Prvi, ki ga bo upodobil Urban Kuntarič, pride na streho, ker zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje, druga v upodobitvi Marijane Brecelj pa zgolj zato, ker želi obesiti perilo. Srečanje skozi besedilo preraste v iskreno poslušanje drug drugega. Novinarka Darja Groznik se je pred radijsko premiero pogovarjala z režiserko Špelo Kravogel. foto: Adrian Pregelj


26.06.2023

Tina Žarki, ekstremna kolesarka s 17 let starim kolesom

Da o platnenih supergah, ki jih nosi na vseh ekstremnih dirkah, sploh ne govorimo. Tina Žarki je na svoji spletni strani o sebi zapisala tole: »sem 47-letna mamica, športnica, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, športna maserka in predavateljica. Od nekdaj sem bila pozitivna strastna divjakinja, ki je iztopala iz povprečja. Vsake stvari sem se lotila podzavestno extremno. Obožujem naravo, gibanje, svež zrak in to ljubezen in pozitivo želim približati tudi ostalim«. Njena športna zgodba se je začela pred šele sedmimi leti.


22.06.2023

Zlato jagodo je prejel projekt, ki skuša rešiti problematiko Ljubljanskih Križank

Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke, ki razmišlja o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov". Neodvisna komisija je nagrajenca izbirala med 26 seminarskimi predstavitvami in se odločila za rešitev, ki poudarja pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavlja interes javnega pred komercialne interese. V studiu Prvega smo gostili Apolonijo Simon, ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter študenta arhitekture Domna Cirarja in Filipa Mikuža, ki sta z nagrajenim projektom povezana posredno in neposredno.


20.06.2023

Sodelovanje kot temelj prehoda v brezogljično družbo

Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.


20.06.2023

Begunci in priseljenci v Italiji - problemi, špekulacije in dobre prakse

Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.


20.06.2023

Se celibatu majejo temelji?

Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.


19.06.2023

Kraja otrok iz slovenskih porodnišnic

Dopoldne smo v oddaji Med štirimi stenami razkrili zgodbe mam, ki so v 70tih, 80-tih in celo leta 1990 po porodu v porodnišnici ostale brez dojenčkov. Povedali so jim, da so umrli, njihovega trupla pa jim niso pokazali, niti tega ne vejo, kje so pokopani. Simona Š. Kalanj se že dve leti ukvarja s pomočjo mamam, ki po 30tih ali 40tih letih iščejo sledi za svojimi otroki v uradni dokumentaciji. Prisluhnimo odlomku iz pogovora v oddaji Med štirimi stenami, ki ga je pripravila Cirila Štuber.


19.06.2023

Mag. Tatjana Bobnar o kraji dojenčkov iz porodnišnic

Da je Simona Š. Kalanj lahko prišla s svojimi zgodbami o ukradenih novorojenčkih v slovenskih porodnišnicah v parlament, je delno tudi zasluga mag. Tatjane Bobnar, ki je bila takrat, ko ji je predstavila zbrano dokumentacijo, še ministrica za notranje zadeve. Po objavi njene zgodbe v oddaji Med štirimi stenami ji je Marko Rozman zastavil še nekaj vprašanj.


16.06.2023

Učitelji so bolj kot dragega darila veseli spoštljivega odnosa

Bliža se konec šolskega leta in številni starši ter učenci v teh dneh razmišljajo, kakšno darilo podeliti učiteljem. Zakonodaja določa, da lahko učitelji sprejmejo darila, če ta niso vrednejša od stotih evrov. Kdaj je treba prijaviti darilo in katerega darila ne smejo sprejeti nikoli, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Dolenjske Toplice Andreja Koščak, ki poudarja, da darila v današnjem času niso bogata.


16.06.2023

Valentina Tereškova – simbol sovjetskega vesoljskega vzpona

Spominjamo se zgodovinskega mejnika, prvega poleta ženske v vesolje. To se je zgodilo na današnji dan pred 60-imi leti, ko je takrat 26-letna Valentina Tereškova s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu z vesoljskim plovilom Vostok 6 poletela v vesolje.


15.06.2023

Darinka Rozman, SOS telefon, o nasilju nad starejšimi: Vedno gre za zlorabo moči

Starejši so pogosto tarča zlorab in nasilja, ker so po eni strani zelo zaupljivi do drugih ljudi, obenem pa jih družina in družba potiskata na rob. Žrtve niso samo v domačem okolju, ampak tudi na ravni sistema: ne znajdejo se v digitalnem svetu, nimajo dostopa do zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. 15. junij je svetovni dan nasilja nad starejšimi, zato je naša sogovornica Darinka Rozman iz Društva SOS telefon za ženske in otrok žrtve nasilja. Njihova številka za pogovor in pomoč je 080-11-55.


14.06.2023

Konzularni ocvirki: od preskakovanja vrste na urgenci do iskanja hišnega ljubljenčka

Šola se počasi končuje, počitnice in dopust so pred vrati. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, nekateri so verjetno prišli večkrat, trend naraščanja pa se napoveduje tudi za prihajajoče poletje. Ob tem so se na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu odločili, da bodo na svoji spletni strani v prihodnjih dneh objavili osnovne konzularne informacije in priporočila, za katere, na podlagi izkušenj, ocenjujejo, da bodo koristne za obiskovalce Hrvaške v času poletne sezone.


15.06.2023

Stres je lahko tudi pozitiven in v pomoč študentom med izpitnim obdobjem

Junij ni samo mesec, ko se začne poletje, ampak je tudi mesec, ko študentje občutijo največ stresa. Začelo se je namreč poletno izpitno obdobje. Študentje in dijaki so po raziskavah Inštituta za razvoj človeških virov druga najbolj podvržena skupina stresu in izgorelosti. Kakšni so simptomi izgorelosti in kateri načini so najboljši za spoprijemanje s stresom? Po odgovore se je Lana Furlan odpravila h klinični psihologinji Barbari Horvat Rauter, ki deluje tudi v psihosocialni svetovalnici, in k Andreji Pšeničny, psihologinji in psihoterapevtki, ki je specializirana za reševanje težav z izgorelostjo.


14.06.2023

Krvi se ne da kupiti v trgovini, drug drugemo lahko pomagamo le z darovanjem

V poletnih mesecih, ko so krvodajalci na počitnicah, pride do največjega pomanjkanja krvi, toda bolniki ne odhajajo na počitnice, ti ostajajo v bolnišnicah in morajo nadaljevati s svojim zdravljenjem, ob svetovnem dnevu krvodajalcev pravi Polonca Mali, dr. med. spec. transf. med., iz oddelka za preskrbo s krvjo, iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino.


13.06.2023

Borut Škodlar o dogajanju na ljubljanski psihiatrični kliniki: Primeri naj se raziščejo, razmere pa umirijo

Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.


Stran 34 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov