Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
Lani se je na domu šolalo 278 otrok
Vsi starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Kot razloži Gregor Mohorčič z Ministrstva za šolstvo, omejitev ni. Svojega otroka morajo redno vpisati v osnovno šolo, nato morajo pred začetkom šolskega leta oddati pisno vlogo. Ravnatelj načeloma odobri vsem, razen tistim, ki so bili pri šolanju na domu preteklo šolsko leto ocenjeni negativno. Šola na koncu šolskega leta objavi izpitni koledar.
Starši osnovno šolo o izobraževanju na domu obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Avtorica knjige o šolanju na domu Kam pa ti hodiš v šolo? Gita Mateja de Laat s pomočjo moža in sestre že 7 let svoji hčeri omogoča šolanje na domu. K temu jo je prepričala predvsem svoboda, ki jo otrok, ki se šola na domu, ima.
Najpogostejši razlogi za šolanje na domu: potovanje oz. odsotnost, nazorski razlogi in zdravstveni razlogi.
Urnik je podrejen hčerini glasbeni šoli. “Zjutraj vstanemo in pozajtrkujemo, potem gre hči vadit violino. Po vadbi vzame v roke knjige, bere, izpolnjuje delovne zvezke.” Čeprav imajo nekateri starši težave z osnovno šolo, v katero je vpisan njihov otrok, ima Gita Mateja de Laat same pozitivne izkušnje. Pojasni, da dobro sodelujejo, dobi tudi primere vprašanj in tipov nalog, čez leto se tudi srečajo z učiteljico in se pogovorijo.
Najpogostejši očitek je, da otrokom primanjkuje zadostne socializacije s sovrstniki.
Kar se tiče socialnega vidika, razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek pravi, da ti otroci, ki se šolajo na domu, ne dobijo v enaki količini neposrednih socialnih izkušenj kot tisti, ki hodijo v vzgojno-izobraževalne ustanove. “Težko nekdo zagotovi, da se otrok, ki večino časa preživi v okolju odraslih, enako socializira kot tisti, ki 6 ur ali več preživi v šolskem okolju. “Res je, naši otroci se manj družijo s sovrstniki,” na to odgovori de Laatova, “a to za nas ne predstavlja slabe plati. Starši z otroki, ki se šolajo na domu, imamo redna srečanja, poučne izlete, poleg tega pa vsi šolarji na domu, ki jih poznam, hodijo v obšolske dejavnosti. Nekateri imajo zelo bogata družabna življenja prek drugih kanalov.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
Lani se je na domu šolalo 278 otrok
Vsi starši imajo pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu. Kot razloži Gregor Mohorčič z Ministrstva za šolstvo, omejitev ni. Svojega otroka morajo redno vpisati v osnovno šolo, nato morajo pred začetkom šolskega leta oddati pisno vlogo. Ravnatelj načeloma odobri vsem, razen tistim, ki so bili pri šolanju na domu preteklo šolsko leto ocenjeni negativno. Šola na koncu šolskega leta objavi izpitni koledar.
Starši osnovno šolo o izobraževanju na domu obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Avtorica knjige o šolanju na domu Kam pa ti hodiš v šolo? Gita Mateja de Laat s pomočjo moža in sestre že 7 let svoji hčeri omogoča šolanje na domu. K temu jo je prepričala predvsem svoboda, ki jo otrok, ki se šola na domu, ima.
Najpogostejši razlogi za šolanje na domu: potovanje oz. odsotnost, nazorski razlogi in zdravstveni razlogi.
Urnik je podrejen hčerini glasbeni šoli. “Zjutraj vstanemo in pozajtrkujemo, potem gre hči vadit violino. Po vadbi vzame v roke knjige, bere, izpolnjuje delovne zvezke.” Čeprav imajo nekateri starši težave z osnovno šolo, v katero je vpisan njihov otrok, ima Gita Mateja de Laat same pozitivne izkušnje. Pojasni, da dobro sodelujejo, dobi tudi primere vprašanj in tipov nalog, čez leto se tudi srečajo z učiteljico in se pogovorijo.
Najpogostejši očitek je, da otrokom primanjkuje zadostne socializacije s sovrstniki.
Kar se tiče socialnega vidika, razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek pravi, da ti otroci, ki se šolajo na domu, ne dobijo v enaki količini neposrednih socialnih izkušenj kot tisti, ki hodijo v vzgojno-izobraževalne ustanove. “Težko nekdo zagotovi, da se otrok, ki večino časa preživi v okolju odraslih, enako socializira kot tisti, ki 6 ur ali več preživi v šolskem okolju. “Res je, naši otroci se manj družijo s sovrstniki,” na to odgovori de Laatova, “a to za nas ne predstavlja slabe plati. Starši z otroki, ki se šolajo na domu, imamo redna srečanja, poučne izlete, poleg tega pa vsi šolarji na domu, ki jih poznam, hodijo v obšolske dejavnosti. Nekateri imajo zelo bogata družabna življenja prek drugih kanalov.”
Nepredvidljiva situacija, v kateri smo se znašli, nas je naenkrat zaustavila v našem vsakodnevnem ritmu in obveznostih. Učenci in dijaki so ostali doma, prav tako večina staršev. Časa, ki nam ga je prej primanjkovalo za vsakdanje stvari, je sedaj na voljo veliko. Izolacija v času preprečevanja širitve korona virusa je lahko priložnost za družine, da ustvarijo vzdušje za povezanost in ukvarjanje z različnimi aktivnostmi. Uvajanje nove dnevne rutine in organizacija smiselnih aktivnosti tekom dneva sta lahko ključni pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa. Šolarjem morajo starši razložiti, da niso doma na počitnicah, učitelji pa morajo razumeti, da vsa gospodinjstva morda doma nimajo več računalnikov in da je situacija nova za vse. Tadeja Bizilj se je pogovarjala s socialno pedagoginjo in socialno delavko na ljubljanski Osnovni šoli Trnovo, Barbaro Ogrin. Socialna delavka, Barbara Ogrin, poleg povedanega še enkrat podarja, da je povsem normalno, da v zdajšnji situaciji prihaja do nesoglasij znotraj družine - pomembno je, da nesoglasij in konfliktov ne stopnjujemo, da se znamo pomiriti, umakniti ali poklicati ustrezno pomoč. SOS telefon ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 24 ur na dan Klic v duševni stiski 01 520 99 00 med 19. in 7. zjutraj TOM - telefon otrok in mladostnikov 116 111 med 12. in 20. uro Pomoč družinskim članom Al-anon info@al-anon.si
V javnosti še vedno odmevata napoved premierja Janeza Janše o popolnjevanju enot Slovenske vojske s prostovoljno rezervo in predlog notranjega ministra Aleša Hojsa o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim vojs
Premier Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da ne gre za zvišanje plače, ampak dejansko umestitev v dovoljene okvirje, a dejstvo je, da bodo plače trenutnega ministrskega zbora in njihovih namestnikov višje od tistih v prejšnjem mandatu. Sogovornike Katje Arhar je odločitev vlade presenetila, a se hkrati strinjajo, da so ministri premalo plačani. Vendar zdaj ni čas za takšne poteze, so si enotni!
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in to - iz čisto posebnega kotička z razgledom na morje.
Zakaj ni jasnega protokola za način dela v podjetjih se sprašujejo sindikati. Inšpektorji za delo, pa na teren v prihodnjih dneh pošiljajo svoje ekipe.
Novi koronavirus je bolj nevaren za bolnike s kroničnimi boleznimi. Podatki namreč kažejo, da pri njih okužba traja dlje, njen potek pa je velikokrat težji. Zaradi tega so v skrbeh tudi ljudje s kroničnimi boleznimi pljuč in alergijami. Kako COVID-19 lahko ogrozi njihovo zdravje se je na Kliniki Golnik pozanimal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
V teh razmerah, ko čutimo vpliv koronavirusa na naše vsakdanje navade, se porajajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako je v primerih, kjer so starši ločeni in imajo z bivšim partnerjem sodno določene stike glede otrok? Namreč, stiki otrok s starši so praviloma določeni s sodnimi odločbami, ki so izvršljive. Upoštevajoč pravna pravila je potrebno dosledno spoštovanje veljavnih sodnih odločb. Glede na trenutno situacijo pa je prav tako potrebno dosledno spoštovanje veljavnih preventivnih in drugih ukrepov za zmanjšanje možnosti širjenja oziroma preprečevanja okužbe ter spoštovanje navodil pristojnih organov oziroma služb v zvezi s koronavirusom. – kako naj torej ukrepajo v danih razmerah vsi vpleteni – ali se morajo še vedno striktno držati določenih stikov in obiskov? Tina Lamovšek se je pogovarjala z odvetnico Nino Radulovič.
Podjetniku Jerneju Pavlinu iz Hruševja pri Postojni so okužbo z novim koronavirusom potrdili pred osmimi dnevi. Bil je eden od prvih dveh potrjenih okuženih v občini in novica ter njegovo ime sta se zelo hitro razširila daleč naokrog. Danes se počuti dobro, dela od doma, največja težava pa je odziv okolice. Obsojajo njega in njegovo družino, delavcem, zaposlenim v njegovem podjetju, pa se ljudje izogibajo. Pravzato se je odločil, da javno spregovori. »Kot bi živeli v srednjem veku«, je zaupal Sabrini Mulec.
Tjaž Nemanič in Tadeja Milivojevič Nemanič imata štiri otroke. Najbolj pomemeben je po njunem mnenju pogovor.
Peter Zupanc po rodu s Polzele, zadnjih 10 let pa živi na Kitajskem, je eden od tistih Slovencev, ki je moral najdlje do zdaj preživeti v karanteni. Soočil se je s strogimi ukrepi, s katerimi so na Kitajskem omejili pojav korona virusa, vsak njegov korak pa je tako kot pri drugih Kitajcih, skrbno nadzorovan tudi s pomočjo aplikacije na telefonu. Čeprav se zdi, da imamo v Sloveniji stroge ukrepe, on celo meni, da ukrepamo prepočasi.
Tudi pogled v oddaljeno zgodovino glasbe kaže, da je bila glasba v tesnem odnosu z epidemijami. Sara Zupančič je muzikologinja, ki se s svojim muzikološkim znanjem preživlja na trgu dela v Italiji, kjer ne poznajo statusa samozaposlenega v kulturi. Ker je narava njenega dela, da dela od doma, ji trenutne izredne razmere pomenijo svojevrsten delovni in raziskovalni izziv. Več Sara Zupančič v pogovoru s Simono Moličnik.
Zaradi koronavirusne bolezni se moramo izogibati bližnjim stikom z ljudmi. Kako se ob varnostnih ukrepih sporazumevati z gluhoslepimi in jim prenesti vse informacije o tej bolezni, glede na to, da sporazumevanje z njimi temelji na dotiku, smo vprašali doktorico Simono Gerenčer Pegan, sekretarko in strokovno vodjo združenja gluhoslepih Slovenije Dlan. Novinarki Petri Medved je povedala, da kljub taki komunikaciji upoštevajo vsa navodila in si prizadevajo, da bi tem ljudem, ki po večini živijo v osami, omogočili najnujnejšo pomoč, ki jo potrebujejo, spodbujajo pa jih tudi, naj kakovostno preživijo obdobje, ko so doma.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sloveniji deluje Klicni center za koronavirus. Na brezplačni telefonski številki 080 14 04 študenti medicine odgovarjajo na vsa vprašanja povezana z epidemijo. »Dobra informacija je v tem trenutku najpomembnejša,« pravi infektologinja Mojca Matičič, ki bdi nad delovanjem klicnega centra. Podrobneje pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Da bi preprečili širjenje okužbe z novim koronavirusom, so zaprli svoja vrata tudi varstveno delovni centri po državi. Ljudi z motnjo v duševnem razvoju je bilo zato potrebno na njim razumljiv način seznaniti, kaj pomeni koronavirusna bolezen, je povedala direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. V pogovoru z novinarko Petro Medved je opozorila tudi na težave, ki bi se lahko pojavile v tem času - med drugim je bilo v VDC poskrbljeno tudi za topel obrok za te ljudi, veliko od teh ljudi ga namreč nima doma in se vprašala, kako bo poskrbljeno za te ljudi, če zbolijo njihovi starši ali skrbniki.
Zaradi zapletov, ki so se pojavili z epidemijo novega koronavirusa, k odgovornemu ravnanju pozivajo tudi v Planinski zvezi Slovenije. V teh dneh tako zaradi nemotenega dela zdravstvenega osebja odsvetujejo obisk visokogorja in vseh s tem povezanih aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do nesreče. Kako naj obiskovalci sredogorja in visokogorja ravnajo odgovorno je Alešu Ogrinu pojasnil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.
»Zdaj se splača stisniti zobe,« pravi infektolog Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite [Šarité] – vodi oddelek za okužbe. Opozarja, naj ne popuščamo in naj se v prihajajočih dnevih in tednih tednih držimo sprejetih ukrepov. Kakšna je napoved dr. Trampuža glede poteka in trajanja epidemije? Kako dolgo bo novi koronavirus vztrajal med nami? In kako bodo nanj vplivale višje temperature, ki se nam obetajo? Foto: geralt/ pixabay
Gospodarstvo že močno čuti posledice širjenja novega virusa v Sloveniji in svetu. A najhujše šele prihaja. V teh razmerah bi morala država vskočiti z vsemi topovi. To pomeni, da bi morala podjetjem in zaposlenim pomagati v kar največji meri. Tako meni profesor ekonomije Sašo Polanec, ki je v pogovoru z Majo Derčar komentiral tudi napovedane gospodarske ukrepe.
Pri izrednih ukrepih obstaja zmeraj nevarnost, da obtičijo v podzavesti – ne le državljanov, pač pa predvsem oblastnikov. Aleš Kocjan
Neveljaven email naslov