Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mesecu radijskega praznovanja so v nedeljskem jutru besedo dobili radijci
Kako danes poteka novinarsko delo, priprava in montaža prispevkov, ki jih slišite na – vedno pogosteje – digitalnih valovih našega radia? Ali pa, kaj prinaša razvoj vizualnega radia, ki postaja nova oblika medija? Ob radijski 90-letnici se ne oziramo v preteklost, temveč predstavljamo radijsko sedanjost in se sprašujemo o prihodnosti. Delo radijskih novinarjev, glasbenih urednikov, tehnične ekipe, fonetikov in mentorjev v Centru za kulturo govora predstavljajo predstavniki mlajše radijske generacije.
Andreja Gradišar je najmlajša v Uredništvu jutranjega in dnevnega programa, del prvoprogramske ekipe je šest let in najraje raziskuje teme povezane z živalmi, pogosto pa jo slišite tudi v sobotni jutranji oddaji za najmlajše Radijski ringaraja. Pravi, da se je od starejših kolegov naučila predvsem to, da napake niso tako usodne, kot se najprej zdi. Priprave novinarskega prispevka pa si ne predstavlja brez pomoči svetovnega spleta.
“Slišala sem zgodbe, da so novinarji nekoč tudi trkali na vrata tistega, ki so ga želeli dobiti pred mikrofon. Šli so torej kar na dom. Splet je sicer tudi super kanal za širjenje radijskih vsebin. V prihodnosti pa bi radio peljala med ljudi, večkrat bi postavila terenski studio.”
Del t.i. novega vala glasbenih urednikov na Prvem je Andrej Prezelj. Njegov glasbeni izbor slišite ob četrtkih popoldne, v sobotnem dopoldnevu in ob sredah zvečer v oddaji Glasbena preobleka. Izbor glasbe je sicer zelo občutljiva točka celostne podobe radijskega programa – okusi so različni, hkrati pa je treba slediti začrtanim uredniškim smernicam. A glasbeni izbor ne more biti povsem neodvisen od preferenc tistega, ki izbira. Radio se danes tudi sliši glasneje, glasba je na splošno glasnejša. Ali se določena glasba umika drugi?
“Seveda imamo danes hiperprodukcijo popularne, nove glasbe, ki pa za Prvi program niti ni tako značilna. Moj glasbeni izbor je osnovan tako, da sem z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti.”
Danes je izbor in predvajanje glasbe digitaliziran, od trakov do skoraj popolne digitalizaije smo prišli v zadnjih nekaj deset letih. Pomemben del sprememb v načinu radijskega dela je (bil) torej tudi razvoj v tehnologiji. DaletPlus se reče programu, ki ustvari skoraj vse kar pride do vaših ušes in ni povezano z vsebino. Računalniški program, ki nemalokrat povzroči slabo voljo med tistimi, ki ga uporabljamo. Le klic stran je Anže Ančimer, ki priskoči na pomoč. Sicer je Anže tudi tonski mojster, ukvarja pa se z razvojem radia na področju vizualnosti. Spletni radijski video prenosi niso prihodnost, so sedanjost.
“Radio nikoli prej ni bil tako vizualni medij, kot je danes. Postal je bolj odprt. Bo pa v prihodnosti vedno več vsebin na zahtevo in obeta se hitrejši razvoj vizualnega radia.”
Radio, vizualni medij, ki pa bo imel vedno v ospredju vsebino in rabo pravilne slovenske besede, ki ji na Radiu Slovenija ostajamo zavezani kljub novim tehnologijam, načinu dela in sodobnejši glasbi. Govor je eno od glavnih področij dela, s katerim se ukvarja posebna »služba« – Center za kulturo govora. Obiskati ga mora vsak, ki želi nastopati pred mikrofonom. Jezikovna šola vključuje tako učenje slovenščine v teoriji kot govorne vaje, na koncu je avdicija. Gre za dolg in resen proces, tako je že vrsto let, a z leti se je tudi marsikaj spremenilo, pojasnita fonetičarka Mateja Juričan in napovedovalec ter mentor Bernard Stramič.
“Drugače se je bralo besedila, ni bilo osebne note. Šlo je za hladno branje in surovo podajanje informacij.”
“Danes težko srečaš kandidata, ki bi zbrano prebral eno stran. Ker nima koncentracije. In kandidati se tudi vedno bolj derejo, kar je posledica komercialnih medijev, kjer mora biti vse senzacionalno. Včasih potrebuješ nekaj mesecev, da kandidata utišaš. Da prebere eno enostavno vremensko napoved, kjer seveda ni nič senzacionalnega.”
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V mesecu radijskega praznovanja so v nedeljskem jutru besedo dobili radijci
Kako danes poteka novinarsko delo, priprava in montaža prispevkov, ki jih slišite na – vedno pogosteje – digitalnih valovih našega radia? Ali pa, kaj prinaša razvoj vizualnega radia, ki postaja nova oblika medija? Ob radijski 90-letnici se ne oziramo v preteklost, temveč predstavljamo radijsko sedanjost in se sprašujemo o prihodnosti. Delo radijskih novinarjev, glasbenih urednikov, tehnične ekipe, fonetikov in mentorjev v Centru za kulturo govora predstavljajo predstavniki mlajše radijske generacije.
Andreja Gradišar je najmlajša v Uredništvu jutranjega in dnevnega programa, del prvoprogramske ekipe je šest let in najraje raziskuje teme povezane z živalmi, pogosto pa jo slišite tudi v sobotni jutranji oddaji za najmlajše Radijski ringaraja. Pravi, da se je od starejših kolegov naučila predvsem to, da napake niso tako usodne, kot se najprej zdi. Priprave novinarskega prispevka pa si ne predstavlja brez pomoči svetovnega spleta.
“Slišala sem zgodbe, da so novinarji nekoč tudi trkali na vrata tistega, ki so ga želeli dobiti pred mikrofon. Šli so torej kar na dom. Splet je sicer tudi super kanal za širjenje radijskih vsebin. V prihodnosti pa bi radio peljala med ljudi, večkrat bi postavila terenski studio.”
Del t.i. novega vala glasbenih urednikov na Prvem je Andrej Prezelj. Njegov glasbeni izbor slišite ob četrtkih popoldne, v sobotnem dopoldnevu in ob sredah zvečer v oddaji Glasbena preobleka. Izbor glasbe je sicer zelo občutljiva točka celostne podobe radijskega programa – okusi so različni, hkrati pa je treba slediti začrtanim uredniškim smernicam. A glasbeni izbor ne more biti povsem neodvisen od preferenc tistega, ki izbira. Radio se danes tudi sliši glasneje, glasba je na splošno glasnejša. Ali se določena glasba umika drugi?
“Seveda imamo danes hiperprodukcijo popularne, nove glasbe, ki pa za Prvi program niti ni tako značilna. Moj glasbeni izbor je osnovan tako, da sem z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti.”
Danes je izbor in predvajanje glasbe digitaliziran, od trakov do skoraj popolne digitalizaije smo prišli v zadnjih nekaj deset letih. Pomemben del sprememb v načinu radijskega dela je (bil) torej tudi razvoj v tehnologiji. DaletPlus se reče programu, ki ustvari skoraj vse kar pride do vaših ušes in ni povezano z vsebino. Računalniški program, ki nemalokrat povzroči slabo voljo med tistimi, ki ga uporabljamo. Le klic stran je Anže Ančimer, ki priskoči na pomoč. Sicer je Anže tudi tonski mojster, ukvarja pa se z razvojem radia na področju vizualnosti. Spletni radijski video prenosi niso prihodnost, so sedanjost.
“Radio nikoli prej ni bil tako vizualni medij, kot je danes. Postal je bolj odprt. Bo pa v prihodnosti vedno več vsebin na zahtevo in obeta se hitrejši razvoj vizualnega radia.”
Radio, vizualni medij, ki pa bo imel vedno v ospredju vsebino in rabo pravilne slovenske besede, ki ji na Radiu Slovenija ostajamo zavezani kljub novim tehnologijam, načinu dela in sodobnejši glasbi. Govor je eno od glavnih področij dela, s katerim se ukvarja posebna »služba« – Center za kulturo govora. Obiskati ga mora vsak, ki želi nastopati pred mikrofonom. Jezikovna šola vključuje tako učenje slovenščine v teoriji kot govorne vaje, na koncu je avdicija. Gre za dolg in resen proces, tako je že vrsto let, a z leti se je tudi marsikaj spremenilo, pojasnita fonetičarka Mateja Juričan in napovedovalec ter mentor Bernard Stramič.
“Drugače se je bralo besedila, ni bilo osebne note. Šlo je za hladno branje in surovo podajanje informacij.”
“Danes težko srečaš kandidata, ki bi zbrano prebral eno stran. Ker nima koncentracije. In kandidati se tudi vedno bolj derejo, kar je posledica komercialnih medijev, kjer mora biti vse senzacionalno. Včasih potrebuješ nekaj mesecev, da kandidata utišaš. Da prebere eno enostavno vremensko napoved, kjer seveda ni nič senzacionalnega.”
Na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je pred dobrima dvema letoma in pol do tal pogorel Frischaufov dom, končujejo graditev nove planinske koče. Koča bo sodobna in prava paša za oči. Prve goste bi lahko sprejela prihodnje leto, a vse bo odvisno od denarja. Za dokončanje bi Planinsko društvo Celje Matica, ki jo upravlja, potrebovalo še približno 750 tisoč evrov. Gradbišče na skoraj 1400 metrih nadmorske višine si je ogledal tudi Matija Mastnak.
Po podatkih sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje so se sušne razmere v večjem delu Slovenije zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale, najbolj v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so izrazito sušne razmere, pri tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že 5. teden. Ranljivost Slovenije za sušo komentira prof.dr. Mihael Brenčič z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zaradi večletnega kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov v kranjskem zdravstvenem domu posledice čutijo tudi štirje domovi za starejše na tem območju. V domovih starostnikov v Kranju, Preddvoru, Naklem in Cerkljah na Gorenjskem zdravnik prihaja zgolj enkrat na teden. Razmere najbolj občutijo starostniki, med katerimi jih je največ s kroničnimi in pridruženimi boleznimi. V zdravstvenem domu se problema nezadostne zdravniške oskrbe v štirih DSO-jih sicer zavedajo, a ga lahko s prerazporeditvami zdravnikov zaradi lastne kadrovske stiske zgolj blažijo.
Skozi hrano se da marsikaj rešiti, morda je tudi zato kulinarična diplomacija vedno bolj priljubljena veja diplomacije za doseganje dogovorov in kompromisov. S kulinarično diplomacijo, torej s skupnim obedom pripadnikov različnih držav in kultur, se odpravljajo ovire v medsebojnem komuniciranju ter se pripomore k dialogu in iskanju rešitev za težave v mednarodnem odnosu, kot v svoji najnovejši knjigi z naslovom 'RSVP: Kulinarična diplomacija' piše dr. Božo Cerar. Tina Lamovšek se je z upokojenim veleposlanikom pogovarjala o javni in zasebni kulinarični diplomaciji, o potici in o tem, zakaj to nikakor niso 'zastonjkarski' obedi, ampak je vse organizirano z določenim namenom.
V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.
Andreja Šolar, akademska glasbenica, profesorica glasbe in predvsem dirigentka, je dirigirala že številnim orkestrom, tako simfoničnim kot pihalnim. Skoraj 18 let je dirigirala Orkestru slovenske vojske, zdaj pa gradi samostojno kariero in si prizadeva za širjenje dirigentskega znanja že med najmlajšimi. Prejšnji teden je v Brašovu v Romuniji na tekmovanju dirigentov simfoničnih orkestrov prejela tretjo nagrado in posebno nagrado za najboljšo žensko dirigentko. Od 132 dirigentov iz 45 držav so naprej izbrali 60 izstopajočih, nato je prišla v finale med najboljše tri in osvojila omenjeni nagradi, kar je izjemen dosežek za slovensko dirigentko.
28. junij 2022 je na koledarju, mi pa gremo zdaj nazaj vse do 24. aprila 2013. V bangladeški prestolnici Daki je bilo to jutro zadnje za 1.134 oseb, ki jih je zgodaj dopoldne pod seboj pokopala stavba, znana pod imenom Rana Plaza. V zgornjih nadstropjih te stavbe so bile tekstilne tovarne/šivalnice, ki so oblačila dobavljale tudi nekaterim v Sloveniji prisotnim trgovcem. V naslednjih minutah vas bomo v Inforetrospektivi spomnili na podrobnosti dogodka, predvsem pa poskušali ugotoviti, kakšen je njegov epilog – če je do njega seveda že prišlo.
Pred nami je prvi počitniški konec tedna, zato je na slovenskih prometnicah pričakovati dolge kolone razbeljene pločevine. Projekcije kažejo, da bo promet to poletje še gostejši kot prejšnja leta, visoke cene pogonskih goriv pa ljudi povečini ne bodo odvrnile od dopusta. Pred potovanjem je zaželeno, da si vozniki na mobilne naprave naložijo aplikacijo o stanju na cestah. Nasvete za varno in čim manj stresno potovanje na dopust je z nami delil Erik Logar iz AMZS.
Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, v zadnjih dneh podeljuje državna odlikovanja. Med njimi je odlikovanja namenil tudi slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 14. junija je srebrni red za zasluge za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk vročil Elzi Budau. 23. junija pa je podelil red za zasluge še petim glasbenikom: Mihi Dovžanu, Vladu Kreslinu, Ladu Leskovarju, Oto Pestnerju in Andreju Šifrerju.
O razvojnih izzivih, gospodarstvu, begu možganov in prometni povezanosti Bele Krajine s Tomažem Kordišem, direktorjem Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, in Francijem Bratkovičem, direktorjem Razvojnega centra Novo mesto.
Novinarji RTV Slovenija še vedno opozarjamo na politizacijo javnega servisa. Nekatere poteze vodstva so škodljive, napovedana krnitev dopisniške mreže je eden od razlogov za stavko. V studiu sta Miha Lampreht in Edvard Žitnik.
ALS je ena najtežjih nevroloških bolezni in je neozdravljiva. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo, največkrat se pojavi med 40. in 60. letom starosti. Osrednja slovesnost bo popoldan v Hotelu Mons v Ljubljani, na njej pa bodo zaznamovali 20. obletnico ustanovitve odbora za ALS pri Društvu distrofikov Slovenije in delovanja tima za ALS UKC Ljubljana. Petra Medved pa se je pogovarjala s strokovnim sodelavcem Društva Distrofikov Slovenije Iztokom Mrakom o bolezni ter o podpori, povezovanju in pomoči, ki jo v okviru odbora za ALS pri Društvu Distrofikov Slovenije ponudijo bolnikom in njihovim svojcem.
Bliža se konec šolskega leta in razdelitev spričeval, v tem tednu bo na šolah s programi z omejitvijo vpisa potekal tudi 1. krog izbirnega postopka – ja, mnogi se konca pouka, učenja in domačih nalog veselijo, za nekatere pa je bil konec šolskega leta zelo naporen in stresen. Duševnih stisk je ob koncu šolskega leta več, ne smemo pa pozabiti, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaradi posledic covidnega obdobja še vedno zelo alarmantno. O duševnem zdravju mladih, koncu šoslkega leta in tudi o počitnicah smo se pogovarjali s klinično psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana dr. Matejo Hudoklin.
Ukrajino je zaradi ruske agresije zapustilo že več kot 6 milijonov ljudi. Med njimi tudi mlada 17 let stara Eva Chemodanova. S svojo mamo je v Slovenijo prišla iz Kharkova. V času bivanja pri znancih so prišli do ugotovitve, da je pravi glasbeni talent. Klavir namreč igra že od 4 leta starosti. Po končanem šolanju si je zelo želela, da bi svoje izobraževanje lahko nadaljevala na akademiji za glasbo. Morda ji bo v bližnji prihodnosti s poučevanjem pomagala tudi najboljša slovenska pianistka.
Trohnenje 2022 je dokumentarni film o posledicah vsiljenega mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki ga v Združenih državah, Evropski uniji in agencijah OZN še naprej zagovarjajo kot Celovit mirovni sporazum (Comprehensive Peace Agreement), domačini v Republiki Južni Sudan in v žrtvovanih Nubskih gorah in Modrem Nilu pa ga preklinjajo kot Smrt zaradi miru (Death by Peace). Trohnenje 2022 ni samo film o trohnenju živega mesa gobavcev v Nubskih gorah in Modrem Nilu, ampak tudi film o trohnenju etike, src in razuma v privilegiranih delih sveta.
Grčija je takoj za Hrvaško najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija Slovencev. Vendar večina izbere katerega od številnih grških otokov, manj je tistih, ki ostanejo na celini, pa še ti se običajno ustavijo le na Peloponezu. Mi smo se odpravili proti bolj vzhodni regiji oz. Centralni Makedoniji, kot temu delu države pravijo Grki. Na vzhodnem delu polotoka Halkidika se je v preteklem tednu končal zanimiv kulinarični festival Kouzina, obiskali pa smo tudi farmo školjk.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlamentarci so nedavno podprli predlog evropske komisije, da bodo po letu 2035 v prodaji dovoljeni le še avtomobili in kombiji brez izpusta ogljikovega dioksida – samo še na električni pogon. Razlogi so različni zmanjševanje onesnaževanja zraka in prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Na AMZS-ju so prepričani, da je zmanjševanje onesnaževanja nujno, a opozarjajo, da gre za izziv, ki ga zgolj z menjavo pogona v avtomobilih ni mogoče rešiti. Ob tem ocenjujejo, da Slovenija ni pripravljena na silovit razmah električne mobilnosti. Predsednik Andrej Brglez je mnenja, da so cilji visoko zastavljeni. Lani so bili prodani namreč le 3% električnih vozil.
Neveljaven email naslov