Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mesecu radijskega praznovanja so v nedeljskem jutru besedo dobili radijci
Kako danes poteka novinarsko delo, priprava in montaža prispevkov, ki jih slišite na – vedno pogosteje – digitalnih valovih našega radia? Ali pa, kaj prinaša razvoj vizualnega radia, ki postaja nova oblika medija? Ob radijski 90-letnici se ne oziramo v preteklost, temveč predstavljamo radijsko sedanjost in se sprašujemo o prihodnosti. Delo radijskih novinarjev, glasbenih urednikov, tehnične ekipe, fonetikov in mentorjev v Centru za kulturo govora predstavljajo predstavniki mlajše radijske generacije.
Andreja Gradišar je najmlajša v Uredništvu jutranjega in dnevnega programa, del prvoprogramske ekipe je šest let in najraje raziskuje teme povezane z živalmi, pogosto pa jo slišite tudi v sobotni jutranji oddaji za najmlajše Radijski ringaraja. Pravi, da se je od starejših kolegov naučila predvsem to, da napake niso tako usodne, kot se najprej zdi. Priprave novinarskega prispevka pa si ne predstavlja brez pomoči svetovnega spleta.
“Slišala sem zgodbe, da so novinarji nekoč tudi trkali na vrata tistega, ki so ga želeli dobiti pred mikrofon. Šli so torej kar na dom. Splet je sicer tudi super kanal za širjenje radijskih vsebin. V prihodnosti pa bi radio peljala med ljudi, večkrat bi postavila terenski studio.”
Del t.i. novega vala glasbenih urednikov na Prvem je Andrej Prezelj. Njegov glasbeni izbor slišite ob četrtkih popoldne, v sobotnem dopoldnevu in ob sredah zvečer v oddaji Glasbena preobleka. Izbor glasbe je sicer zelo občutljiva točka celostne podobe radijskega programa – okusi so različni, hkrati pa je treba slediti začrtanim uredniškim smernicam. A glasbeni izbor ne more biti povsem neodvisen od preferenc tistega, ki izbira. Radio se danes tudi sliši glasneje, glasba je na splošno glasnejša. Ali se določena glasba umika drugi?
“Seveda imamo danes hiperprodukcijo popularne, nove glasbe, ki pa za Prvi program niti ni tako značilna. Moj glasbeni izbor je osnovan tako, da sem z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti.”
Danes je izbor in predvajanje glasbe digitaliziran, od trakov do skoraj popolne digitalizaije smo prišli v zadnjih nekaj deset letih. Pomemben del sprememb v načinu radijskega dela je (bil) torej tudi razvoj v tehnologiji. DaletPlus se reče programu, ki ustvari skoraj vse kar pride do vaših ušes in ni povezano z vsebino. Računalniški program, ki nemalokrat povzroči slabo voljo med tistimi, ki ga uporabljamo. Le klic stran je Anže Ančimer, ki priskoči na pomoč. Sicer je Anže tudi tonski mojster, ukvarja pa se z razvojem radia na področju vizualnosti. Spletni radijski video prenosi niso prihodnost, so sedanjost.
“Radio nikoli prej ni bil tako vizualni medij, kot je danes. Postal je bolj odprt. Bo pa v prihodnosti vedno več vsebin na zahtevo in obeta se hitrejši razvoj vizualnega radia.”
Radio, vizualni medij, ki pa bo imel vedno v ospredju vsebino in rabo pravilne slovenske besede, ki ji na Radiu Slovenija ostajamo zavezani kljub novim tehnologijam, načinu dela in sodobnejši glasbi. Govor je eno od glavnih področij dela, s katerim se ukvarja posebna »služba« – Center za kulturo govora. Obiskati ga mora vsak, ki želi nastopati pred mikrofonom. Jezikovna šola vključuje tako učenje slovenščine v teoriji kot govorne vaje, na koncu je avdicija. Gre za dolg in resen proces, tako je že vrsto let, a z leti se je tudi marsikaj spremenilo, pojasnita fonetičarka Mateja Juričan in napovedovalec ter mentor Bernard Stramič.
“Drugače se je bralo besedila, ni bilo osebne note. Šlo je za hladno branje in surovo podajanje informacij.”
“Danes težko srečaš kandidata, ki bi zbrano prebral eno stran. Ker nima koncentracije. In kandidati se tudi vedno bolj derejo, kar je posledica komercialnih medijev, kjer mora biti vse senzacionalno. Včasih potrebuješ nekaj mesecev, da kandidata utišaš. Da prebere eno enostavno vremensko napoved, kjer seveda ni nič senzacionalnega.”
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V mesecu radijskega praznovanja so v nedeljskem jutru besedo dobili radijci
Kako danes poteka novinarsko delo, priprava in montaža prispevkov, ki jih slišite na – vedno pogosteje – digitalnih valovih našega radia? Ali pa, kaj prinaša razvoj vizualnega radia, ki postaja nova oblika medija? Ob radijski 90-letnici se ne oziramo v preteklost, temveč predstavljamo radijsko sedanjost in se sprašujemo o prihodnosti. Delo radijskih novinarjev, glasbenih urednikov, tehnične ekipe, fonetikov in mentorjev v Centru za kulturo govora predstavljajo predstavniki mlajše radijske generacije.
Andreja Gradišar je najmlajša v Uredništvu jutranjega in dnevnega programa, del prvoprogramske ekipe je šest let in najraje raziskuje teme povezane z živalmi, pogosto pa jo slišite tudi v sobotni jutranji oddaji za najmlajše Radijski ringaraja. Pravi, da se je od starejših kolegov naučila predvsem to, da napake niso tako usodne, kot se najprej zdi. Priprave novinarskega prispevka pa si ne predstavlja brez pomoči svetovnega spleta.
“Slišala sem zgodbe, da so novinarji nekoč tudi trkali na vrata tistega, ki so ga želeli dobiti pred mikrofon. Šli so torej kar na dom. Splet je sicer tudi super kanal za širjenje radijskih vsebin. V prihodnosti pa bi radio peljala med ljudi, večkrat bi postavila terenski studio.”
Del t.i. novega vala glasbenih urednikov na Prvem je Andrej Prezelj. Njegov glasbeni izbor slišite ob četrtkih popoldne, v sobotnem dopoldnevu in ob sredah zvečer v oddaji Glasbena preobleka. Izbor glasbe je sicer zelo občutljiva točka celostne podobe radijskega programa – okusi so različni, hkrati pa je treba slediti začrtanim uredniškim smernicam. A glasbeni izbor ne more biti povsem neodvisen od preferenc tistega, ki izbira. Radio se danes tudi sliši glasneje, glasba je na splošno glasnejša. Ali se določena glasba umika drugi?
“Seveda imamo danes hiperprodukcijo popularne, nove glasbe, ki pa za Prvi program niti ni tako značilna. Moj glasbeni izbor je osnovan tako, da sem z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti.”
Danes je izbor in predvajanje glasbe digitaliziran, od trakov do skoraj popolne digitalizaije smo prišli v zadnjih nekaj deset letih. Pomemben del sprememb v načinu radijskega dela je (bil) torej tudi razvoj v tehnologiji. DaletPlus se reče programu, ki ustvari skoraj vse kar pride do vaših ušes in ni povezano z vsebino. Računalniški program, ki nemalokrat povzroči slabo voljo med tistimi, ki ga uporabljamo. Le klic stran je Anže Ančimer, ki priskoči na pomoč. Sicer je Anže tudi tonski mojster, ukvarja pa se z razvojem radia na področju vizualnosti. Spletni radijski video prenosi niso prihodnost, so sedanjost.
“Radio nikoli prej ni bil tako vizualni medij, kot je danes. Postal je bolj odprt. Bo pa v prihodnosti vedno več vsebin na zahtevo in obeta se hitrejši razvoj vizualnega radia.”
Radio, vizualni medij, ki pa bo imel vedno v ospredju vsebino in rabo pravilne slovenske besede, ki ji na Radiu Slovenija ostajamo zavezani kljub novim tehnologijam, načinu dela in sodobnejši glasbi. Govor je eno od glavnih področij dela, s katerim se ukvarja posebna »služba« – Center za kulturo govora. Obiskati ga mora vsak, ki želi nastopati pred mikrofonom. Jezikovna šola vključuje tako učenje slovenščine v teoriji kot govorne vaje, na koncu je avdicija. Gre za dolg in resen proces, tako je že vrsto let, a z leti se je tudi marsikaj spremenilo, pojasnita fonetičarka Mateja Juričan in napovedovalec ter mentor Bernard Stramič.
“Drugače se je bralo besedila, ni bilo osebne note. Šlo je za hladno branje in surovo podajanje informacij.”
“Danes težko srečaš kandidata, ki bi zbrano prebral eno stran. Ker nima koncentracije. In kandidati se tudi vedno bolj derejo, kar je posledica komercialnih medijev, kjer mora biti vse senzacionalno. Včasih potrebuješ nekaj mesecev, da kandidata utišaš. Da prebere eno enostavno vremensko napoved, kjer seveda ni nič senzacionalnega.”
Druga godba velja za enega najpomembnejših festivalov v Srednjeevropskem prostoru. Vse od leta 1984 navdušuje in izobražuje poslušalstvo z bogatim glasbenim naborom. Za uspešnost Druge godbe je že skoraj 30 let odgovoren njen umetniški vodja Bogdan Benigar, ki z novimi pristopi in zanimivimi glasbeniki spretno dviguje programsko raven festivala. Z Bogdanom Benigarjem se je pogovarjal Andrej Prezelj.
Na nedavnem gastronomskem Weekend Food Festivalu, kjer so se zvrstile različne okrogle mize s svetovno priznani chefi in chefinje, smo imeli moč prisluhniti tudi mladim hrvaškim slaščičarkam, ki doma in v tujini pišejo zanimive zgodbe. Njihovo skupno sporočilo je: Kjer je volja, je tudi pot! In dokaz, da ti ni treba biti profesionalni slaščičar, da bi v življenju uspel. Z njimi se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Problematika prehranske oskrbe starejših pri nas je zelo pereča, tudi zato, ker država zanemarja nadzor prehrane v domovih za starejše. Starostniki popijejo premalo vode in zaužijejo premalo beljakovin. Na slabšanje prehranskih navad starejših vplivajo zlasti osamljenost, neznanje o uravnoteženi prehrani in nizke pokojnine.
Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani so v ponedeljek popoldan preverjali prvi sum okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. O rezultatu: ali gre za prvo okužbo pri nas ali ne, nas bodo obvestili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Več primerov opičjih koz pa so že zabeležili v Nemčiji. Iztok Konc je v Berlin poklical slovenskega infektologa dr. Andreja Trampuža.
Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.
Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.
O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.
S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po Sloveniiji, dogodki ob tem tednu so nekateri plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP. ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.
Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja.
Neveljaven email naslov