Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V Jelendolu hvaležni za solidarnost in pomoč

08.11.2018

Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.

Življenje se vrača v stare tirnice, cesta bo odprta ob koncu tedna

Tako lep, sončen in miren dan, kot je današnji, težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dovžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj, po dnevih sanacije, mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo.

Na drugi strani podora me je pričakal vodja gasilcev Jože Štajner. Na poti skozi razpotegnjeno vas je, čeprav je bilo ogromno mulja, vejevja, kamenja in blata že odstranjenega, še vedno videti ljudi, ki so odstranjevali nanose in svoje vrtove in kmetijske površine vračali v prvotno stanje.

Od vseh v vasi je največ škode utrpela hiša Janeza Megliča. Voda mu je poplavila tri avtomobile in klet hiše, v kateri je segala do višine metra in pol:

“Poplavo pri nas je povzročil potok Dovžanka, ker se je struga na mostu čez potok zamašila in je voda udarila na cesto, travnike, vrtove vse do naše hiše. Vodo smo že izčrpali, zdaj je na vrsti izsuševanje in razvlaževanje prostorov. Ker vlage je ogromno. Utrujeni smo. Ta teden je tempo dela sicer malce padel, ker ni več grobih umazanih del, stvari počasi vračamo v prvotno stanje. Kar je dobro in nepoškodovano.”

V zadnjem delu vasi že od rojstva živi Joži Laharnar. Kaj takšnega, pravi, je doživela prvič. Takole je opisala, kakšen je občutek, ko si odrezan od vsega in od vseh:

“Tega občutka se ne da opisati. Resnično ne. Odrezan si od sveta, brez signala, brez stikov z zunanjim svetom. Strah te je. Kaj bo. Pomisliš pa vseeno, saj sem varno pod streho. Hudo je pa tistim, ki jim kaj odnese. In takole se soočiš, kako hitro si lahko brez vsega. In hitro spoznaš, kako se ljudje odzovemo v stiski. Kako smo sposobni stopiti tudi do svojega sovražnika in mu ponuditi roko. Mislim, da je to človečnost, ki je neopisljiva.”

Petra Laharnar je v štabu civilne zaščite pomagala kot policistka in kot gasilka:

“Ko imaš pozitivno novico, ki jo preneseš naprej, je to res dober občutek. Da nista samo žalost in strah. Da lahko človeku poveš, da se nekaj premika. Če ne bi vsi tako skupili skupaj in če ne bi imeli podpore pri vseh subjektih, ki so sodelovali, ne vem, kako bi bilo. Tako da res hvala, hvala, hvala! Res hvala vsem!”

Čeprav delo še ni končano in prihod iz Jelendola v Tržič prebivalcem vedno predstavlja precejšen organizacijski zalogaj, so novice vse boljše in boljše. Otroci so v šolah, zaposleni v službah, gradbeni izvajalci odpravljajo škodo in sanirajo cestišče. Drago Zadnikar, poveljnik Civilne zaščite Tržič, ocenjuje, da bi cesta lahko že bila prevozna ob koncu tega tedna.

Dodaja še, da bi lahko v nekaj dneh zapolnili še preostale tri manjše jame na cesti, preprečili nadaljnje krušenje ceste v strugo in zagotovili njeno prevoznost, sanacija celotne ceste pa bo po napovedih trajala nekaj let. Poleg tega ostaja odprta še sanacija vodotokov, treba pa bo iskati tudi čim učinkovitejše rešitve za sanacijo kmetijskih površin.


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

V Jelendolu hvaležni za solidarnost in pomoč

08.11.2018

Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.

Življenje se vrača v stare tirnice, cesta bo odprta ob koncu tedna

Tako lep, sončen in miren dan, kot je današnji, težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dovžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj, po dnevih sanacije, mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo.

Na drugi strani podora me je pričakal vodja gasilcev Jože Štajner. Na poti skozi razpotegnjeno vas je, čeprav je bilo ogromno mulja, vejevja, kamenja in blata že odstranjenega, še vedno videti ljudi, ki so odstranjevali nanose in svoje vrtove in kmetijske površine vračali v prvotno stanje.

Od vseh v vasi je največ škode utrpela hiša Janeza Megliča. Voda mu je poplavila tri avtomobile in klet hiše, v kateri je segala do višine metra in pol:

“Poplavo pri nas je povzročil potok Dovžanka, ker se je struga na mostu čez potok zamašila in je voda udarila na cesto, travnike, vrtove vse do naše hiše. Vodo smo že izčrpali, zdaj je na vrsti izsuševanje in razvlaževanje prostorov. Ker vlage je ogromno. Utrujeni smo. Ta teden je tempo dela sicer malce padel, ker ni več grobih umazanih del, stvari počasi vračamo v prvotno stanje. Kar je dobro in nepoškodovano.”

V zadnjem delu vasi že od rojstva živi Joži Laharnar. Kaj takšnega, pravi, je doživela prvič. Takole je opisala, kakšen je občutek, ko si odrezan od vsega in od vseh:

“Tega občutka se ne da opisati. Resnično ne. Odrezan si od sveta, brez signala, brez stikov z zunanjim svetom. Strah te je. Kaj bo. Pomisliš pa vseeno, saj sem varno pod streho. Hudo je pa tistim, ki jim kaj odnese. In takole se soočiš, kako hitro si lahko brez vsega. In hitro spoznaš, kako se ljudje odzovemo v stiski. Kako smo sposobni stopiti tudi do svojega sovražnika in mu ponuditi roko. Mislim, da je to človečnost, ki je neopisljiva.”

Petra Laharnar je v štabu civilne zaščite pomagala kot policistka in kot gasilka:

“Ko imaš pozitivno novico, ki jo preneseš naprej, je to res dober občutek. Da nista samo žalost in strah. Da lahko človeku poveš, da se nekaj premika. Če ne bi vsi tako skupili skupaj in če ne bi imeli podpore pri vseh subjektih, ki so sodelovali, ne vem, kako bi bilo. Tako da res hvala, hvala, hvala! Res hvala vsem!”

Čeprav delo še ni končano in prihod iz Jelendola v Tržič prebivalcem vedno predstavlja precejšen organizacijski zalogaj, so novice vse boljše in boljše. Otroci so v šolah, zaposleni v službah, gradbeni izvajalci odpravljajo škodo in sanirajo cestišče. Drago Zadnikar, poveljnik Civilne zaščite Tržič, ocenjuje, da bi cesta lahko že bila prevozna ob koncu tega tedna.

Dodaja še, da bi lahko v nekaj dneh zapolnili še preostale tri manjše jame na cesti, preprečili nadaljnje krušenje ceste v strugo in zagotovili njeno prevoznost, sanacija celotne ceste pa bo po napovedih trajala nekaj let. Poleg tega ostaja odprta še sanacija vodotokov, treba pa bo iskati tudi čim učinkovitejše rešitve za sanacijo kmetijskih površin.


19.03.2024

Politična drama na Hrvaškem

Na hrvaškem političnem prizorišču je zelo pestro. Toliko grobih in ostrih besed, kot smo jih slišali včeraj iz ust visokega politika, redko slišimo. »Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal kako, je, ko je izvedel za odločitev ustavnega sodišča, dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. A tudi premier Plenković ni skoparil z besedami. Razmere je ocenil z besedami: gre za poskus mini državnega udara. V živo se je javila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.


18.03.2024

Greva na samo? Utrinki s Tedna možganov 2024

Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!


15.03.2024

Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost

Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.


17.03.2024

Vse manj je dobrih, tradicionalnih slovenskih gostiln ...

Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.


15.03.2024

Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?

Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.


15.03.2024

Motnje spanja so javni zdravstveni problem

Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.


14.03.2024

"Mama" globalnega segrevanja

Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.


13.03.2024

Kako živeti z boleznijo ščitnice?

Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.


12.03.2024

Pred volitvami v Rusiji

Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.


11.03.2024

Najmanjše število rojenih otrok in hkrati presežna umrljivost. Ali narod izumira?

Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.


08.03.2024

'Prevzele smo odgovornost in povzdignile glas za boljšo prihodnost naših otrok'

Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.


08.03.2024

Pogled prek meje - živahno od Pliberka prek Ljubljane in Celovca do Proseka

Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.


07.03.2024

Na turistični borzi v Berlinu Slovenija predstavila Novo Gorico

Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.


05.03.2024

6.000 pacientov prejelo vabilo, ki jim lahko reši življenje

V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.


04.03.2024

Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice

Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.


01.03.2024

Bo v prihodnosti prevladovala gradnja lesenih montažnih hiš?

Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.


03.03.2024

Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst

Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.


01.03.2024

Kamor je šel Stenmark, je šel tudi Vogelnik

V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.


29.02.2024

Redek datum za dan redkih bolezni

Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.


27.02.2024

Neutolažljivi poljski kmetje nadaljujejo proteste

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.


Stran 16 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov