Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V Jelendolu hvaležni za solidarnost in pomoč

08.11.2018

Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.

Življenje se vrača v stare tirnice, cesta bo odprta ob koncu tedna

Tako lep, sončen in miren dan, kot je današnji, težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dovžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj, po dnevih sanacije, mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo.

Na drugi strani podora me je pričakal vodja gasilcev Jože Štajner. Na poti skozi razpotegnjeno vas je, čeprav je bilo ogromno mulja, vejevja, kamenja in blata že odstranjenega, še vedno videti ljudi, ki so odstranjevali nanose in svoje vrtove in kmetijske površine vračali v prvotno stanje.

Od vseh v vasi je največ škode utrpela hiša Janeza Megliča. Voda mu je poplavila tri avtomobile in klet hiše, v kateri je segala do višine metra in pol:

“Poplavo pri nas je povzročil potok Dovžanka, ker se je struga na mostu čez potok zamašila in je voda udarila na cesto, travnike, vrtove vse do naše hiše. Vodo smo že izčrpali, zdaj je na vrsti izsuševanje in razvlaževanje prostorov. Ker vlage je ogromno. Utrujeni smo. Ta teden je tempo dela sicer malce padel, ker ni več grobih umazanih del, stvari počasi vračamo v prvotno stanje. Kar je dobro in nepoškodovano.”

V zadnjem delu vasi že od rojstva živi Joži Laharnar. Kaj takšnega, pravi, je doživela prvič. Takole je opisala, kakšen je občutek, ko si odrezan od vsega in od vseh:

“Tega občutka se ne da opisati. Resnično ne. Odrezan si od sveta, brez signala, brez stikov z zunanjim svetom. Strah te je. Kaj bo. Pomisliš pa vseeno, saj sem varno pod streho. Hudo je pa tistim, ki jim kaj odnese. In takole se soočiš, kako hitro si lahko brez vsega. In hitro spoznaš, kako se ljudje odzovemo v stiski. Kako smo sposobni stopiti tudi do svojega sovražnika in mu ponuditi roko. Mislim, da je to človečnost, ki je neopisljiva.”

Petra Laharnar je v štabu civilne zaščite pomagala kot policistka in kot gasilka:

“Ko imaš pozitivno novico, ki jo preneseš naprej, je to res dober občutek. Da nista samo žalost in strah. Da lahko človeku poveš, da se nekaj premika. Če ne bi vsi tako skupili skupaj in če ne bi imeli podpore pri vseh subjektih, ki so sodelovali, ne vem, kako bi bilo. Tako da res hvala, hvala, hvala! Res hvala vsem!”

Čeprav delo še ni končano in prihod iz Jelendola v Tržič prebivalcem vedno predstavlja precejšen organizacijski zalogaj, so novice vse boljše in boljše. Otroci so v šolah, zaposleni v službah, gradbeni izvajalci odpravljajo škodo in sanirajo cestišče. Drago Zadnikar, poveljnik Civilne zaščite Tržič, ocenjuje, da bi cesta lahko že bila prevozna ob koncu tega tedna.

Dodaja še, da bi lahko v nekaj dneh zapolnili še preostale tri manjše jame na cesti, preprečili nadaljnje krušenje ceste v strugo in zagotovili njeno prevoznost, sanacija celotne ceste pa bo po napovedih trajala nekaj let. Poleg tega ostaja odprta še sanacija vodotokov, treba pa bo iskati tudi čim učinkovitejše rešitve za sanacijo kmetijskih površin.


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

V Jelendolu hvaležni za solidarnost in pomoč

08.11.2018

Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.

Življenje se vrača v stare tirnice, cesta bo odprta ob koncu tedna

Tako lep, sončen in miren dan, kot je današnji, težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dovžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj, po dnevih sanacije, mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo.

Na drugi strani podora me je pričakal vodja gasilcev Jože Štajner. Na poti skozi razpotegnjeno vas je, čeprav je bilo ogromno mulja, vejevja, kamenja in blata že odstranjenega, še vedno videti ljudi, ki so odstranjevali nanose in svoje vrtove in kmetijske površine vračali v prvotno stanje.

Od vseh v vasi je največ škode utrpela hiša Janeza Megliča. Voda mu je poplavila tri avtomobile in klet hiše, v kateri je segala do višine metra in pol:

“Poplavo pri nas je povzročil potok Dovžanka, ker se je struga na mostu čez potok zamašila in je voda udarila na cesto, travnike, vrtove vse do naše hiše. Vodo smo že izčrpali, zdaj je na vrsti izsuševanje in razvlaževanje prostorov. Ker vlage je ogromno. Utrujeni smo. Ta teden je tempo dela sicer malce padel, ker ni več grobih umazanih del, stvari počasi vračamo v prvotno stanje. Kar je dobro in nepoškodovano.”

V zadnjem delu vasi že od rojstva živi Joži Laharnar. Kaj takšnega, pravi, je doživela prvič. Takole je opisala, kakšen je občutek, ko si odrezan od vsega in od vseh:

“Tega občutka se ne da opisati. Resnično ne. Odrezan si od sveta, brez signala, brez stikov z zunanjim svetom. Strah te je. Kaj bo. Pomisliš pa vseeno, saj sem varno pod streho. Hudo je pa tistim, ki jim kaj odnese. In takole se soočiš, kako hitro si lahko brez vsega. In hitro spoznaš, kako se ljudje odzovemo v stiski. Kako smo sposobni stopiti tudi do svojega sovražnika in mu ponuditi roko. Mislim, da je to človečnost, ki je neopisljiva.”

Petra Laharnar je v štabu civilne zaščite pomagala kot policistka in kot gasilka:

“Ko imaš pozitivno novico, ki jo preneseš naprej, je to res dober občutek. Da nista samo žalost in strah. Da lahko človeku poveš, da se nekaj premika. Če ne bi vsi tako skupili skupaj in če ne bi imeli podpore pri vseh subjektih, ki so sodelovali, ne vem, kako bi bilo. Tako da res hvala, hvala, hvala! Res hvala vsem!”

Čeprav delo še ni končano in prihod iz Jelendola v Tržič prebivalcem vedno predstavlja precejšen organizacijski zalogaj, so novice vse boljše in boljše. Otroci so v šolah, zaposleni v službah, gradbeni izvajalci odpravljajo škodo in sanirajo cestišče. Drago Zadnikar, poveljnik Civilne zaščite Tržič, ocenjuje, da bi cesta lahko že bila prevozna ob koncu tega tedna.

Dodaja še, da bi lahko v nekaj dneh zapolnili še preostale tri manjše jame na cesti, preprečili nadaljnje krušenje ceste v strugo in zagotovili njeno prevoznost, sanacija celotne ceste pa bo po napovedih trajala nekaj let. Poleg tega ostaja odprta še sanacija vodotokov, treba pa bo iskati tudi čim učinkovitejše rešitve za sanacijo kmetijskih površin.


14.10.2024

ADHD: Ključno je sprejemanje in razumevanje otrokove drugačnosti

Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.


14.10.2024

Izkušnja z mirovne misije v Libanonu: Velik varnostni in osebnostni izziv

Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.


11.10.2024

Stereotipne igrače

V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.


13.10.2024

Otroci iz Gaze na rehabilitaciji v Sloveniji

Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš


11.10.2024

Nobelova nagrado za mir preživelim jedrskih napadov v Hiroshimi in Nagasakiju

Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem


10.10.2024

Han Kang prejemnica Nobelove nagrade za književnost

Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.


10.10.2024

V Sloveniji živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.


09.10.2024

Nobelova nagrada za kemijo za revolucijo v poznavanju proteinov

V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja


08.10.2024

Dovolilnice za gobarjenje - da ali ne?

Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare


08.10.2024

Nevronske mreže so letos prepričale Nobelov odbor za fiziko

V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.


08.10.2024

Praznujemo Teden otroka

Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.


07.10.2024

Letošnja nobelovca odkrila molekulo, ki ustavlja prekomerno delovanje genov

Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu


07.10.2024

Avdiofestival: Zgodba. Zvok. Navdih.

Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.


07.10.2024

Za nekoga smeti, za drugega zlato

Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.


07.10.2024

Družbena odgovornost mora postati del našega vsakdana

Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.


03.10.2024

Pitje žganja naj bo v ravnotežju med užitkom in zdravjem

Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.


02.10.2024

Bližnji vzhod na robu nove vojne

Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.


01.10.2024

V društvih dobimo nova znanja

Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.


01.10.2024

Apeliramo na vse, da uporabljajo izraz starejši

Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.


30.09.2024

Predsedničin forum o pravici do zdravega življenjskega okolja

S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.


Stran 3 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov