Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.
Življenje se vrača v stare tirnice, cesta bo odprta ob koncu tedna
Tako lep, sončen in miren dan, kot je današnji, težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dovžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj, po dnevih sanacije, mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo.
Na drugi strani podora me je pričakal vodja gasilcev Jože Štajner. Na poti skozi razpotegnjeno vas je, čeprav je bilo ogromno mulja, vejevja, kamenja in blata že odstranjenega, še vedno videti ljudi, ki so odstranjevali nanose in svoje vrtove in kmetijske površine vračali v prvotno stanje.
Od vseh v vasi je največ škode utrpela hiša Janeza Megliča. Voda mu je poplavila tri avtomobile in klet hiše, v kateri je segala do višine metra in pol:
“Poplavo pri nas je povzročil potok Dovžanka, ker se je struga na mostu čez potok zamašila in je voda udarila na cesto, travnike, vrtove vse do naše hiše. Vodo smo že izčrpali, zdaj je na vrsti izsuševanje in razvlaževanje prostorov. Ker vlage je ogromno. Utrujeni smo. Ta teden je tempo dela sicer malce padel, ker ni več grobih umazanih del, stvari počasi vračamo v prvotno stanje. Kar je dobro in nepoškodovano.”
V zadnjem delu vasi že od rojstva živi Joži Laharnar. Kaj takšnega, pravi, je doživela prvič. Takole je opisala, kakšen je občutek, ko si odrezan od vsega in od vseh:
“Tega občutka se ne da opisati. Resnično ne. Odrezan si od sveta, brez signala, brez stikov z zunanjim svetom. Strah te je. Kaj bo. Pomisliš pa vseeno, saj sem varno pod streho. Hudo je pa tistim, ki jim kaj odnese. In takole se soočiš, kako hitro si lahko brez vsega. In hitro spoznaš, kako se ljudje odzovemo v stiski. Kako smo sposobni stopiti tudi do svojega sovražnika in mu ponuditi roko. Mislim, da je to človečnost, ki je neopisljiva.”
Petra Laharnar je v štabu civilne zaščite pomagala kot policistka in kot gasilka:
“Ko imaš pozitivno novico, ki jo preneseš naprej, je to res dober občutek. Da nista samo žalost in strah. Da lahko človeku poveš, da se nekaj premika. Če ne bi vsi tako skupili skupaj in če ne bi imeli podpore pri vseh subjektih, ki so sodelovali, ne vem, kako bi bilo. Tako da res hvala, hvala, hvala! Res hvala vsem!”
Čeprav delo še ni končano in prihod iz Jelendola v Tržič prebivalcem vedno predstavlja precejšen organizacijski zalogaj, so novice vse boljše in boljše. Otroci so v šolah, zaposleni v službah, gradbeni izvajalci odpravljajo škodo in sanirajo cestišče. Drago Zadnikar, poveljnik Civilne zaščite Tržič, ocenjuje, da bi cesta lahko že bila prevozna ob koncu tega tedna.
Dodaja še, da bi lahko v nekaj dneh zapolnili še preostale tri manjše jame na cesti, preprečili nadaljnje krušenje ceste v strugo in zagotovili njeno prevoznost, sanacija celotne ceste pa bo po napovedih trajala nekaj let. Poleg tega ostaja odprta še sanacija vodotokov, treba pa bo iskati tudi čim učinkovitejše rešitve za sanacijo kmetijskih površin.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.
Življenje se vrača v stare tirnice, cesta bo odprta ob koncu tedna
Tako lep, sončen in miren dan, kot je današnji, težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dovžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj, po dnevih sanacije, mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo.
Na drugi strani podora me je pričakal vodja gasilcev Jože Štajner. Na poti skozi razpotegnjeno vas je, čeprav je bilo ogromno mulja, vejevja, kamenja in blata že odstranjenega, še vedno videti ljudi, ki so odstranjevali nanose in svoje vrtove in kmetijske površine vračali v prvotno stanje.
Od vseh v vasi je največ škode utrpela hiša Janeza Megliča. Voda mu je poplavila tri avtomobile in klet hiše, v kateri je segala do višine metra in pol:
“Poplavo pri nas je povzročil potok Dovžanka, ker se je struga na mostu čez potok zamašila in je voda udarila na cesto, travnike, vrtove vse do naše hiše. Vodo smo že izčrpali, zdaj je na vrsti izsuševanje in razvlaževanje prostorov. Ker vlage je ogromno. Utrujeni smo. Ta teden je tempo dela sicer malce padel, ker ni več grobih umazanih del, stvari počasi vračamo v prvotno stanje. Kar je dobro in nepoškodovano.”
V zadnjem delu vasi že od rojstva živi Joži Laharnar. Kaj takšnega, pravi, je doživela prvič. Takole je opisala, kakšen je občutek, ko si odrezan od vsega in od vseh:
“Tega občutka se ne da opisati. Resnično ne. Odrezan si od sveta, brez signala, brez stikov z zunanjim svetom. Strah te je. Kaj bo. Pomisliš pa vseeno, saj sem varno pod streho. Hudo je pa tistim, ki jim kaj odnese. In takole se soočiš, kako hitro si lahko brez vsega. In hitro spoznaš, kako se ljudje odzovemo v stiski. Kako smo sposobni stopiti tudi do svojega sovražnika in mu ponuditi roko. Mislim, da je to človečnost, ki je neopisljiva.”
Petra Laharnar je v štabu civilne zaščite pomagala kot policistka in kot gasilka:
“Ko imaš pozitivno novico, ki jo preneseš naprej, je to res dober občutek. Da nista samo žalost in strah. Da lahko človeku poveš, da se nekaj premika. Če ne bi vsi tako skupili skupaj in če ne bi imeli podpore pri vseh subjektih, ki so sodelovali, ne vem, kako bi bilo. Tako da res hvala, hvala, hvala! Res hvala vsem!”
Čeprav delo še ni končano in prihod iz Jelendola v Tržič prebivalcem vedno predstavlja precejšen organizacijski zalogaj, so novice vse boljše in boljše. Otroci so v šolah, zaposleni v službah, gradbeni izvajalci odpravljajo škodo in sanirajo cestišče. Drago Zadnikar, poveljnik Civilne zaščite Tržič, ocenjuje, da bi cesta lahko že bila prevozna ob koncu tega tedna.
Dodaja še, da bi lahko v nekaj dneh zapolnili še preostale tri manjše jame na cesti, preprečili nadaljnje krušenje ceste v strugo in zagotovili njeno prevoznost, sanacija celotne ceste pa bo po napovedih trajala nekaj let. Poleg tega ostaja odprta še sanacija vodotokov, treba pa bo iskati tudi čim učinkovitejše rešitve za sanacijo kmetijskih površin.
Rekreacija poleti da, ampak previdno. Predvsem naj bodo pozorni slabše telesno pripravljeni, tisti, ki imajo povišano telesno temperaturo zaradi okužbe ali pa imajo večjo telesno težo. Ker je preventiva boljša od kurative, je nekaj opozoril in pojasnil za varno rekreacijo tudi poleti, dala dr. Petra Zupet, dr. med. specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje, ki dela na Inštitutu za medicino in šport v Ljubljani, ki letos obeležuje 10 let delovanja.
Poletne mesece verjetno težko preživimo brez hlajenja v vodi. Na srečo v Ljubljani kot tudi v drugih mestih po Sloveniji obratuje kar nekaj kopališč. Eno izmed večjih in bolje obiskanih je tudi Kopališče Kodeljevo, ki deluje že zadnjih 40 let in sprejme kar do 2000 obiskovalcev hkrati. Tja se je na višku kopalne sezone podala Lucija Vidergar in preverila tamkajšnji utrip. Bere Darja Pograjc.
V teh dneh, natančneje od 7. do 20. julija, poteka letos že dvajseto srečanje Etno Histeria World Orchestra, ki združuje več kot šestdeset vrhunskih glasbenikov iz 18 držav. Idejni vodja orkestra je Matija Solce. Z njim se je pogovarjala Simona Moličnik.
Ekstremni vremenski pojavi so v porastu in zadnja neurja z debelo točo so poškodovala tudi sončne elektrarne. Paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, toda na njihovo vzdržljivost vpliva več dejavnikov, celo naklon strehe. Kako je z vremenskimi vplivi, ob kakšnih poškodbah je potrebno panele zamenjati, kako je s pogostimi požari sončnih elektrarn in zavarovanjem?
Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.
V Milwaukeeju v Združenih državah Amerike se nadaljuje republikanska strankarska konvencija, ki uradno potrjuje Donalda Trumpa za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah. Tam je tudi naš dopisnik Andrej Stopar.
24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.
Izhodišča pokojninske reforme so znana. 40 let zavarovalne dobe ostaja, kakšni bodo starostni pogoji, pa bo stvar pogajanj s socialnimi partnerji. Ob začetku javne razprave se je Urška Jereb pogovarjala s kolegom z Dela Karlom Lipnikom. Uvodoma je podal krovno oceno reforme, nujne tako za vzdržnost javnih financ kot za zagotavljanje varne starosti prihodnjim generacijam.
Zmagovalec Eura 2024 je znan. Za nekatere presenečenje za druge pričakovan rezultat. Dejstvo je, da je bilo v Španiji danes ponoči veselo in zmagoslavno. Euro 2024 si bomo zapomnili tudi po udeležbi Slovenije, ki je dosegla zgodovinski rezultat. Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC, je spremljal enomesečno dogajanje v Nemčiji. Kdo bi si mislil, da si bosta iz oči v oči stala Oblak in Ronaldo in da bo Slovenija izpadla v osmini finala po streljanju enajstmetrovk. Takšne pozornosti svetovne javnosti slovenski nogometaši še niso bili deležni.
Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.
Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.
Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Neveljaven email naslov