Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred desetimi leti je iz tovarne v Kragujevcu zapeljal zadnji yugo
Nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije, hkrati pa del seznama najslabših avtomobilov vseh časov. “Ako kupiš yugo, nečeš vozit dugo.” Takšne in drugačne modrosti je bilo slišati in vsi vemo, da je imel yugo gretje zadnjega stekla samo zato, da je bilo med potiskanjem prijetno toplo v dlani. O avtomobilu so med Američani krožile celo šale, da se ključi novega yuga skrivajo v škatlah od pralnega praška. A ne glede na vse, yugo je živel dlje, kot so mu napovedovali – kar 28 let.
Na podlagi italijanskega dizajna kot različice modela Fiat 127, je bil 2. julija leta 1977 izdelan prototip. Ročno izdelanega so ga najprej podarili maršalu Titu in takrat je javnost tudi prvič videla nov model avtomobila. Proizvodnja se je sicer zares začela šele novembra leta 1980. Najprej je bil znan kot Zastava 102, pozneje pa je na podlagi natečaja javnost predlagala oziroma določila ime – Jugo. Pisan s črko »J«, ki jo je »Y« zamenjal, ko je vstopal na tuje trge. Na ameriški trg je prišel leta 1985 in se tam obdržal do leta 1992. In čeprav je v ZDA veljal za verjetno najslabši avtomobil, je bilo kljub temu čez lužo prodanih dobrih 141 tisoč yugov. Pri nas pa je bil to avto, ki se ga ni bilo treba sramovati, saj je bil ekonomičen, pa tudi popraviti ga ni bilo težko, razlaga Petja Grom, sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze:
“Bilo je normalno, če si pol generalke naredil kar ob cesti. Temu primerno si pač s seboj vozil torbo s 15 kg orodja.”
Da je del uporabniškega priročnika tudi avtobusni vozni red, je bila še ena izmed številnih šal na račun avtomobila, ki je tehtal le nekaj več kot 800 kilogramov. In z ne preveliko težo je prišla tudi lahkotnost gibanja oz. pospeševanja – 100 km/h je bilo bojda mogoče doseči že v manj kot 20 sekundah. Ampak to je bilo bolj kot ne tudi to – najvišja hitrost, ki jo je yugo dosegel, je bila med 135 in 145 kilometri na uro. Danes jih na slovenskih cestah vidimo le redko.
“V Slovenski veteranski avto-moto zvezi imamo registriranih približno 30 “jugecov”, kar pomeni manj kot dva odstotka vseh registriranih starodobnikov. Preostalo je šlo vse na odpad.”
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred desetimi leti je iz tovarne v Kragujevcu zapeljal zadnji yugo
Nekoč ponos jugoslovanske avtomobilske industrije, hkrati pa del seznama najslabših avtomobilov vseh časov. “Ako kupiš yugo, nečeš vozit dugo.” Takšne in drugačne modrosti je bilo slišati in vsi vemo, da je imel yugo gretje zadnjega stekla samo zato, da je bilo med potiskanjem prijetno toplo v dlani. O avtomobilu so med Američani krožile celo šale, da se ključi novega yuga skrivajo v škatlah od pralnega praška. A ne glede na vse, yugo je živel dlje, kot so mu napovedovali – kar 28 let.
Na podlagi italijanskega dizajna kot različice modela Fiat 127, je bil 2. julija leta 1977 izdelan prototip. Ročno izdelanega so ga najprej podarili maršalu Titu in takrat je javnost tudi prvič videla nov model avtomobila. Proizvodnja se je sicer zares začela šele novembra leta 1980. Najprej je bil znan kot Zastava 102, pozneje pa je na podlagi natečaja javnost predlagala oziroma določila ime – Jugo. Pisan s črko »J«, ki jo je »Y« zamenjal, ko je vstopal na tuje trge. Na ameriški trg je prišel leta 1985 in se tam obdržal do leta 1992. In čeprav je v ZDA veljal za verjetno najslabši avtomobil, je bilo kljub temu čez lužo prodanih dobrih 141 tisoč yugov. Pri nas pa je bil to avto, ki se ga ni bilo treba sramovati, saj je bil ekonomičen, pa tudi popraviti ga ni bilo težko, razlaga Petja Grom, sekretar Slovenske veteranske avto-moto zveze:
“Bilo je normalno, če si pol generalke naredil kar ob cesti. Temu primerno si pač s seboj vozil torbo s 15 kg orodja.”
Da je del uporabniškega priročnika tudi avtobusni vozni red, je bila še ena izmed številnih šal na račun avtomobila, ki je tehtal le nekaj več kot 800 kilogramov. In z ne preveliko težo je prišla tudi lahkotnost gibanja oz. pospeševanja – 100 km/h je bilo bojda mogoče doseči že v manj kot 20 sekundah. Ampak to je bilo bolj kot ne tudi to – najvišja hitrost, ki jo je yugo dosegel, je bila med 135 in 145 kilometri na uro. Danes jih na slovenskih cestah vidimo le redko.
“V Slovenski veteranski avto-moto zvezi imamo registriranih približno 30 “jugecov”, kar pomeni manj kot dva odstotka vseh registriranih starodobnikov. Preostalo je šlo vse na odpad.”
Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije.
Tudi letos v času pred prazniki lahko napišete voščilnico, ki jo bo dobil eden od stanovalcev Domov za starejše po Sloveniji. Zbirajo jih v DEOS Centru starejših Notranje Gorice.
Pretirano zadolževanje gospodinjstev je problematika, s katero se ne srečujemo samo v Sloveniji, pač pa prav v vseh državah Evropske unije. Še zlasti najrevnejše prebivalstvo tvega, da bo z zadolževanjem šlo predaleč in se tako ujelo v spiralo dolgov, zaradi česar ne bo moglo več pokrivati tekočih življenjskih stroškov in celo ostalo brez doma. Za osveščanje in izobraževanje o tej problematiki je Inštitut Prelomi organiziral mednarodno konferenco o preprečevanju zadolženosti in boljšanju svetovanja o dolgovih. Na njej je sodeloval tudi dr. Dieter Korczak, predsednik Evropske mreže za potrošniške dolgove in koordinator Evropske platforme za zaščito pred prezadolženostjo – PEPPI. O vzrokih za pretirano zadolževanje gospodinjstev in o nujnih ukrepih za preprečevanje teh praks se je z njim pogovarjala Cirila Štuber.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Letos obeležujemo 20. obletnico državnega programa Zora, ki je prvi organizirani presejalni program za raka v Sloveniji. V teh 20 letih se je zbolevnost za rakom materničnega vratu več kot prepolovila, v Sloveniji pa smo na poti do popolne odprave bolezni, so danes povedali na Onkološkem inštitutu. Rak materničnega vratu je sicer četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji letno beležimo 110 novih primerov in 42 smrti.
Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
Od 7. 11. 2023 do 16. 1. 2024 je odprt razpis za nagrado SozialMarie, ki je prva nagrada v Evropi za družbene inovacije. Razpis je namenjen projektom iz šestih držav, tudi Slovenije, ki uvajajo nove, učinkovite pristope k reševanju nekega družbenega problema. Pomembno je, da gre za projekte, ki že imajo družbene učinke, pa tudi, da še vedno potekajo. Nekaj več o nagradi pojasni članica mednarodne žirije Tanja Tamše, pogovarjali pa smo se tudi z županom madžarske občine Ipolytölgyes Bertalanom Radnaiem, ki je nagrado prejela lani.
»V zadnjih treh desetletjih so študije iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope obogatile področja študij popularne glasbe, zvočnih študij, kulturnih študij in etnomuzikologije ter ponudile vpogled v zapletene preplete med glasbenimi praksami, industrijo in občinstvi na eni strani ter različnimi vidiki pripadnosti, identifikacije in oblikovanja skupnosti na drugi strani. Analize sodobne lokalne in regionalne popularne glasbe – kot so med drugim turbofolk, avstropop, čalga, manele, tallava, srbski trapfolk, bolgarski trap in slovenska narodnozabavna glasba – zagotavljajo neprecenljiv vpogled v množico glasbenih in zvočnih pokrajin v regiji. Predstavljajo pa tudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje mehanizmov, vpliva in arhitektur pripadnosti, identifikacij in skupnosti v tem raznolikem prostoru, ki ga je zgodovinsko zaznamovala živahna dinamika prelomov, prekinitev in povezav.« Tako so zapisali organizatorji mednarodne konference z naslovom Kako zveni "vaša" glasba? Pripadnost, skupnosti in identitete v popularni glasbi v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, ki 9. in 10. novembra poteka na Fakulteti za družbene vede. V dveh dneh se bo zvrstilo zelo veliko zanimivih predavanj in okroglih miz med drugim s tematikami: Prepletenost, izmenjava in geneza žanrov; Nacionalna identiteta in popularna glasba v Ukrajini po ruski invaziji; Občinstvo popularne glasbe; Razpiranje slovenske narodnozabavne glasbe; Med nacionalizmom in patriotizmom; Glasbena industrija in politika v srednji in vzhodni Evropi in še mnogo drugih. Natančnejši program je objavljen na spletni strani Fakultete za družbene vede. S profesorjem in enem izmed članov organizacijskega odbora konference, doktorjem Petrom Stankovićem se je pogovarjala Alja kramar.
Danes smo obkroženi z raznimi pametnimi napravami in večnim cinglanjem aparatur. V svetu, polnem hrupa, govoric, piskov sporočil, raznih opozoril in opomnikov, se tako lahko vprašamo, ali drug drugega sploh še slišimo. In prav to je ključno vprašanje predstave z naslovom A me slišiš, katere idejna vodja je glasbenica in pedagoginja Anja Strajnar. Predstava namreč prikazuje, kako otroci in odrasli pri digitalni komunikaciji prepogosto pozabijo, da je na drugi strani sporočila človek.
Najprej s sobotnim Martinovim, nato pa tudi z veselim decembrom se bližamo obdobju, ki ga poleg veselja in radosti zaznamuje tudi alkohol. Njegovo uživanje postane ekstremno nevarno, ko vinjeni sedemo za volan. Slovenija si po mnogih drugih državah tudi zato prizadeva za uvedbo alkoholne ključavnice. Gre za sistem, pri katerem morajo vozniki opraviti test alkoholiziranosti. Če ta v izpihanem zraku izkaže vsebnost alkohola, se avto ne prižge. Več v prispevku Reneja Markiča. foto: Bor Slana/STA
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
Neveljaven email naslov