Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Občinski svet je soglasno sprejeli zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. A če imamo vojsko, kje naj se ta usposablja?
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati. To ni prvi sklep občinskega sveta in tudi ne prvi NE za vadišče, poroča Sabrina Mulec.
“Drugega oktobra leta 1991 je občina od vodstva novonastale samostojne Slovenije zahtevala, naj na Počku opusti vojaško dejavnost. Naslednji NE je bil izrečen na posvetovalnem referendumu leta 2000. Pred dobrimi desetimi leti je ministrstvo začelo pripravljati državni prostorski načrt za vadišče, po vaseh pripravilo nekaj predstavitev in povsod so bili občani proti vadišču. Bali so se, da bo tu nastala baza zveze NATO, vendar so takratni predstavniki vojske to odločno zanikali. Ravno na včerajšnji seji je bilo slišati podatek, da naj bi v februarju od dvanajstih dni vaj dva dneva tam vadili slovenski vojaki, deset dni pa ameriški. Občina pa je nato leta 2014 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN. Najbolj se je bala za pitno vodo svojih občanov.”
Robert Škrjanc pa opozarja, da problem vadišča presega občinske meje:
“Problem vadbišča Poček ni samo problem občine in Ministrstva za obrambo, je državni in splošen problem. Rešitev bo morala biti nekje na sredini. Drugje vojska nima kje vaditi. Potem je najbolje, da vojsko ukinemo, saj jih tako in tako nikjer ne marajo. Vedno se sprašujemo, zakaj to in ono. Če smo se odločili, da vojsko imamo, ji moramo zagotoviti močnost, da se vojaki urijo.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Občinski svet je soglasno sprejeli zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. A če imamo vojsko, kje naj se ta usposablja?
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati. To ni prvi sklep občinskega sveta in tudi ne prvi NE za vadišče, poroča Sabrina Mulec.
“Drugega oktobra leta 1991 je občina od vodstva novonastale samostojne Slovenije zahtevala, naj na Počku opusti vojaško dejavnost. Naslednji NE je bil izrečen na posvetovalnem referendumu leta 2000. Pred dobrimi desetimi leti je ministrstvo začelo pripravljati državni prostorski načrt za vadišče, po vaseh pripravilo nekaj predstavitev in povsod so bili občani proti vadišču. Bali so se, da bo tu nastala baza zveze NATO, vendar so takratni predstavniki vojske to odločno zanikali. Ravno na včerajšnji seji je bilo slišati podatek, da naj bi v februarju od dvanajstih dni vaj dva dneva tam vadili slovenski vojaki, deset dni pa ameriški. Občina pa je nato leta 2014 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN. Najbolj se je bala za pitno vodo svojih občanov.”
Robert Škrjanc pa opozarja, da problem vadišča presega občinske meje:
“Problem vadbišča Poček ni samo problem občine in Ministrstva za obrambo, je državni in splošen problem. Rešitev bo morala biti nekje na sredini. Drugje vojska nima kje vaditi. Potem je najbolje, da vojsko ukinemo, saj jih tako in tako nikjer ne marajo. Vedno se sprašujemo, zakaj to in ono. Če smo se odločili, da vojsko imamo, ji moramo zagotoviti močnost, da se vojaki urijo.”
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Denar ne raste na drevesu in bankomat ni stroj, ki bi dajal neomejene količine denarja - je ponavadi ena od prvih finančnih lekcij, ki jo otroku dajo starši. Kaj pa kasneje?
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.
Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.
V tokratnem četrtkovem jutranjem potepu z dopnisniki se nam je na Prvem oglasil celjski dopisnik Matija Mastnak. Izvedeli mo več o predvideni uvedbi mestnega avtobsa v Celju, o cenah, trasah in predvidenih stroških, slišali mnenja meščanov o tem, pa tudi o nekaterih drugih ukrepih za izbolšanje trajne mobilnosti v tem delu Slovenije.
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček. Foto: Janez Tarman
Za pravosodjem so burna štiri leta, ki so jih zaznamovale zadeve Patria, Istrabenz, pa izgubljene oporoke, velika pričakovanja in malo izplena pri kaznovanju bančnega kriminala, kadrovske menjave na vrhu sodstva in tožilstva. Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da so s številnimi ukrepi prispevali h krepitvi občutka pravne države. Priznava pa tudi, da je dela še veliko. V pogovoru z Jolando Lebar je naštel nekaj zadev, ki mu jih je uspelo v tem mandatu spraviti pod streho, pa tudi nekaj načrtov, ki mu jih ni uspelo uresničiti.
Slovenska antidoping organizacija SLOADO je danes pripravila strokovni dogodek »Dan čistega športa« - seminar za trenerje, lastnike fitnes centrov in udeležence rekreativnih prireditev. O poudarkih strokovne konference se je z direktorjem Slovenske antidoping organizacije Janijem Dvoršakom pogovarjal Igor Tominec.
Po novem onesnaženju potoka Tonica se je z Vrhnike oglasila dopisnica Nina Brus.
6000 slovenskih potrošnikov bo skušalo uveljaviti odškodninski zahtevek v višini kupnine avtomobila. Da so se potrošniki skupinsko organizirali, je zasluga Zveze potrošnikov Slovenije in kampanje PreVWara. S predsednico ZPS se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Raziskovalna sredstva za uveljavljene raziskovalce, ki jih podeljuje Evropska raziskovalna agencija, so že same po sebi prestižno priznanje raziskovalcem, saj je konkurenca huda in uspešnost prijav le 12 odstotna. Predvsem pa ta sredstva omogočajo, da se raziskave tudi s finančnega vidika zastavijo bolj ambiciozno in dolgoročno, kar je v Sloveniji, kjer je znanost finančno neprestano podhranjena, še toliko bolj dragoceno. To velja tudi za uspeh raziskovalne skupine prof. Romana Jerale, ki je Evropsko raziskovalno agencijo prepričal s projektom Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic. Gre za načrtovanje umetnih proteinov, ki se v proteinske kletke sestavljajo iz posameznih sestavnih delov v samih celicah in obetajo številne možnosti uporabe. To je tudi prvi projekt za Slovenijo s področja ved o življenju. S prof. dr. Romanom Jeralo se je pogovarjala Nina Slaček.
Neveljaven email naslov