Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Občinski svet je soglasno sprejeli zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. A če imamo vojsko, kje naj se ta usposablja?
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati. To ni prvi sklep občinskega sveta in tudi ne prvi NE za vadišče, poroča Sabrina Mulec.
“Drugega oktobra leta 1991 je občina od vodstva novonastale samostojne Slovenije zahtevala, naj na Počku opusti vojaško dejavnost. Naslednji NE je bil izrečen na posvetovalnem referendumu leta 2000. Pred dobrimi desetimi leti je ministrstvo začelo pripravljati državni prostorski načrt za vadišče, po vaseh pripravilo nekaj predstavitev in povsod so bili občani proti vadišču. Bali so se, da bo tu nastala baza zveze NATO, vendar so takratni predstavniki vojske to odločno zanikali. Ravno na včerajšnji seji je bilo slišati podatek, da naj bi v februarju od dvanajstih dni vaj dva dneva tam vadili slovenski vojaki, deset dni pa ameriški. Občina pa je nato leta 2014 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN. Najbolj se je bala za pitno vodo svojih občanov.”
Robert Škrjanc pa opozarja, da problem vadišča presega občinske meje:
“Problem vadbišča Poček ni samo problem občine in Ministrstva za obrambo, je državni in splošen problem. Rešitev bo morala biti nekje na sredini. Drugje vojska nima kje vaditi. Potem je najbolje, da vojsko ukinemo, saj jih tako in tako nikjer ne marajo. Vedno se sprašujemo, zakaj to in ono. Če smo se odločili, da vojsko imamo, ji moramo zagotoviti močnost, da se vojaki urijo.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.
Občinski svet je soglasno sprejeli zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. A če imamo vojsko, kje naj se ta usposablja?
Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati. To ni prvi sklep občinskega sveta in tudi ne prvi NE za vadišče, poroča Sabrina Mulec.
“Drugega oktobra leta 1991 je občina od vodstva novonastale samostojne Slovenije zahtevala, naj na Počku opusti vojaško dejavnost. Naslednji NE je bil izrečen na posvetovalnem referendumu leta 2000. Pred dobrimi desetimi leti je ministrstvo začelo pripravljati državni prostorski načrt za vadišče, po vaseh pripravilo nekaj predstavitev in povsod so bili občani proti vadišču. Bali so se, da bo tu nastala baza zveze NATO, vendar so takratni predstavniki vojske to odločno zanikali. Ravno na včerajšnji seji je bilo slišati podatek, da naj bi v februarju od dvanajstih dni vaj dva dneva tam vadili slovenski vojaki, deset dni pa ameriški. Občina pa je nato leta 2014 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN. Najbolj se je bala za pitno vodo svojih občanov.”
Robert Škrjanc pa opozarja, da problem vadišča presega občinske meje:
“Problem vadbišča Poček ni samo problem občine in Ministrstva za obrambo, je državni in splošen problem. Rešitev bo morala biti nekje na sredini. Drugje vojska nima kje vaditi. Potem je najbolje, da vojsko ukinemo, saj jih tako in tako nikjer ne marajo. Vedno se sprašujemo, zakaj to in ono. Če smo se odločili, da vojsko imamo, ji moramo zagotoviti močnost, da se vojaki urijo.”
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.
Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.
Neveljaven email naslov