Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O Prešernu Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica in grafologinja Edita Tomič.
Slovenci smo eden od redkih narodov v Evropi, ki je imel najprej visoko poezijo, šele potem knjižni jezik
Da so Franceta Prešerna otroci klicali doktor Fig, so nas naučili že učitelji v osnovni šoli. Niso pa nam povedali, da se je našega pesnika v mladosti prijel še en zanimiv vzdevek – mama ga je zaradi temno rjavih skodranih las klicala mali koštrunček. Ni pa Prešeren izstopal samo zaradi kuštravih las. Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki jo lahko najdete v Čopovi, Finžgarjevi ali Prešernovi rojstni hiši, razloži, da je bil rad v trendu, sledil je novostim in tudi po zunanjosti je bil pred svojim časom.
Danes bi rekli, da je “fural” modo v Ljubljani. Prvi je bil, ki je nosil čepico s šiltom. Ob vrnitvi z Dunaja je čisto preveč lepo oblečen prišel v Ljubljano, kajti moravski škof Dubski mu je kot dodatno plačilo podaril grofovsko suknjo, ki so mu jo potem zavidali vsi meščani, saj je bilo že na prvi pogled vidno, da je narejena iz blaga, ki ga nosi plemstvo.
Izstopal je torej že na videz. »Sam je bil pa takšnega značaja, da je z veseljem malo zraven na ogenj dal,« še doda sogovornica. Verjetno je tudi ali pa ravno zaradi tega njegov sloves pijanca neupravičen.
75 odstotkov vseh tožb dr. Blaža Crobatha je ugodno razrešil dr. Prešeren. Potem se je pa izkazalo, da je bil pravzaprav dr. Crobath ta pijanec, ki popoldne niti ni bil več sposoben priti nazaj v pisarno in dejansko je večino popoldnevov vodil pisarno France. Jaz si predstavljam, da neki mlad odvetnik že ne bi mogel biti tako zapit, ker ne bi mogel biti tako uspešen v svojem poklicu.
Samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv ter s prirojenim občutkom za estetiko in lepoto – to so lastnosti Franceta Prešerna, ki jih je iz vijug in zank njegove pisave razbrala grafologinja Edita Tomič. Gradivo imamo – kopije njegovih rokopisov lahko najdemo na spletu. A taka analiza ima svoje pomanjkljivosti.
Iz kopije se sicer ne da natančno določiti, kakšen je pritisk pisala na papir. To je na primer zelo pomembno pri forenzični grafologiji, ker črke lahko ponaredimo, pritiska pa se ne da.
Grafologinja je analizo opravila na Prešernovi najbolj ikonični pesnitvi: Zdravljici.
Če je naklonski kot pisave v desno, pomeni, da smo usmerjeni v cilje, v prihodnost. Če je pisava zelo, zelo v desno, to se pravi, da skoraj leži, kot recimo pri Prešernu, je pa to lahko že strast.
Upošteval je svojo intuicijo, vendar ji ni brezglavo sledil. Zelo natančno, matematično analitično je nadgrajeval svoje verze, kar se vidi po lepo zaključenih črkah, po pravilno položenih interpunkcijah. Njegova pisava je srednje hitra, ampak je vsak detajl lepo izdelan.
Daljše črtice na t izražajo entuziazem, samoiniciativnost, raziskovanje in spuščanje na neznana področja.
Če govorimo o njegovi zasvojenosti z alkoholom, v pisavi se tega niti slučajno ne vidi. Jaz sem prepričana, da je bil to bolj imidž, ker se vidi po končnih potezah pri e-jih, kako je bil rad opažen, rad viden, ekstravaganten, galanten itn.
Prešernova pisava v podpisu je enaka pisavi v tekstu, kar pomeni, da se drugim ni kazal drugačen kot je v resnici bil – bil pa je samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv, odgovoren, z zanimanjem za novosti ter s prirojenim občutkom za estetiko in literaturo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O Prešernu Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica in grafologinja Edita Tomič.
Slovenci smo eden od redkih narodov v Evropi, ki je imel najprej visoko poezijo, šele potem knjižni jezik
Da so Franceta Prešerna otroci klicali doktor Fig, so nas naučili že učitelji v osnovni šoli. Niso pa nam povedali, da se je našega pesnika v mladosti prijel še en zanimiv vzdevek – mama ga je zaradi temno rjavih skodranih las klicala mali koštrunček. Ni pa Prešeren izstopal samo zaradi kuštravih las. Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki jo lahko najdete v Čopovi, Finžgarjevi ali Prešernovi rojstni hiši, razloži, da je bil rad v trendu, sledil je novostim in tudi po zunanjosti je bil pred svojim časom.
Danes bi rekli, da je “fural” modo v Ljubljani. Prvi je bil, ki je nosil čepico s šiltom. Ob vrnitvi z Dunaja je čisto preveč lepo oblečen prišel v Ljubljano, kajti moravski škof Dubski mu je kot dodatno plačilo podaril grofovsko suknjo, ki so mu jo potem zavidali vsi meščani, saj je bilo že na prvi pogled vidno, da je narejena iz blaga, ki ga nosi plemstvo.
Izstopal je torej že na videz. »Sam je bil pa takšnega značaja, da je z veseljem malo zraven na ogenj dal,« še doda sogovornica. Verjetno je tudi ali pa ravno zaradi tega njegov sloves pijanca neupravičen.
75 odstotkov vseh tožb dr. Blaža Crobatha je ugodno razrešil dr. Prešeren. Potem se je pa izkazalo, da je bil pravzaprav dr. Crobath ta pijanec, ki popoldne niti ni bil več sposoben priti nazaj v pisarno in dejansko je večino popoldnevov vodil pisarno France. Jaz si predstavljam, da neki mlad odvetnik že ne bi mogel biti tako zapit, ker ne bi mogel biti tako uspešen v svojem poklicu.
Samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv ter s prirojenim občutkom za estetiko in lepoto – to so lastnosti Franceta Prešerna, ki jih je iz vijug in zank njegove pisave razbrala grafologinja Edita Tomič. Gradivo imamo – kopije njegovih rokopisov lahko najdemo na spletu. A taka analiza ima svoje pomanjkljivosti.
Iz kopije se sicer ne da natančno določiti, kakšen je pritisk pisala na papir. To je na primer zelo pomembno pri forenzični grafologiji, ker črke lahko ponaredimo, pritiska pa se ne da.
Grafologinja je analizo opravila na Prešernovi najbolj ikonični pesnitvi: Zdravljici.
Če je naklonski kot pisave v desno, pomeni, da smo usmerjeni v cilje, v prihodnost. Če je pisava zelo, zelo v desno, to se pravi, da skoraj leži, kot recimo pri Prešernu, je pa to lahko že strast.
Upošteval je svojo intuicijo, vendar ji ni brezglavo sledil. Zelo natančno, matematično analitično je nadgrajeval svoje verze, kar se vidi po lepo zaključenih črkah, po pravilno položenih interpunkcijah. Njegova pisava je srednje hitra, ampak je vsak detajl lepo izdelan.
Daljše črtice na t izražajo entuziazem, samoiniciativnost, raziskovanje in spuščanje na neznana področja.
Če govorimo o njegovi zasvojenosti z alkoholom, v pisavi se tega niti slučajno ne vidi. Jaz sem prepričana, da je bil to bolj imidž, ker se vidi po končnih potezah pri e-jih, kako je bil rad opažen, rad viden, ekstravaganten, galanten itn.
Prešernova pisava v podpisu je enaka pisavi v tekstu, kar pomeni, da se drugim ni kazal drugačen kot je v resnici bil – bil pa je samoiniciativen, intuitiven, rahlo sramežljiv, odgovoren, z zanimanjem za novosti ter s prirojenim občutkom za estetiko in literaturo.
Ministrstvo za delo je predstavilo predlog sprememb pokojninskega zakona. Za zavarovance, ki ne bodo imeli 40 let pokojninske dobe, se bo upokojitvena starost postopoma dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaša 65 let. Odmerni odstotek za izračun pokojnine za 40 let pokojninske dobe se bo za oba spola zvišal na 63 odstotokov. Upokojenci, ki imajo pogoje za starostno upokojitev, pa bodo lahko po tem predlogu delali in hkrati prejemali celo pokojnino, vendar pod določenimi pogoji.
Po tem, ko so se na spletu pojavile napotnice pacientov izolske bolnišnice, je zdaj prišla na dan še informacija, da je več deset zaposlenih nepooblaščeno vpogledalo v zdravstveno kartoteko nekdanje misnistrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Ob tovrstnih primerih se postalvja vprašanje, kako varni so občutljivi podatki pacientov v naših zdravstvenih ustanovah.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Gregorjevo so na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, po reki Suhodolnici, osvetljene ročno izdelane ladjice spustili šele drugič zapovrstjo, kar pa ne pomeni, da so se tega kaj manj veselili kot na Gorenjskem, kjer je navada že stara. Ob strugo Suhodolnice se je nagnetla tudi Karin Potočnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto tretji teden v marcu prinese teden možganov. Gre za mednarodno akcijo, katere namen je ozaveščanje in izobraževanje laične in strokovne javnosti o delovanju in pomenu tega našega čudovitega organa. Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, teden možganov organizira od leta 2004, že zadnjih deset let pa so bili dogodki tematsko obarvani. Tudi letos ni nič drugače. Tema je sicer na prvi pogled morda boleča, a zato nič manj vabljiva, zanimiva in velikokrat tudi osupljiva. Pred otvoritvijo tedna možganov, ki bo danes ob 16h, je Mojca Delač na pogovor povabila vodji organizacijske ekipe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akviziter od vrat do vrat prodaja različno blago, tudi za področje zdravja, kar pomeni, da lahko od njega kupite tudi prehranska dopolnila ali medicinski pripomoček. Čeprav je taka neposredna oblika trženja nepriljubljena, pa ravno osebni stik prodajalca prepriča, včasih malodane prisili nekoga, da kupi izdelek, ki pa ga lahko preplača oziroma ne izpolnjuje lastnosti, ki so bile obljubljene na ustni predstavitvi. Lahke žrtve takšnega hitrega zaslužka so pogosto bolni starejši.
Vitanje. Naselje na na obronkih JZ Pohorja je svoje mesto na slovenskem in tudi svetovnem vesoljskem in kulturnem zemljevidu dobilo leta 2012, ko je svoja vrata odprl KSEVT, danes Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Da leži prav tu, ni naključje. Iz Vitanja namreč zvira družina pionirja vesoljskih tehnologij. Glavni namen njihove dejavnosti je razvoj kulturnih aplikacij za obstoječe vesoljske programe. Izvajajo tudi muzejske, založniške in izobraževalne dejavnosti ter vodijo produkcijo razstav in dogodkov. Prvi bo obiskal Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, s pred kratkim posodobljeno razstavno izobraževalno ponudbo.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na današnjo pepelnično sredo se začenja tudi akcija »40 dni brez alkohola« z letošnjim podnaslovom »Za odgovoren odnos do alkohola«. Alkohol predstavlja enega največjih zdravstvenih in socialnih problemov sodobne družbe. A ne zgolj na ravni družbe, problematiko zasvojenosti še kako občutijo prav posamezniki. Namreč, tvegano in škodljivo pitje, še posebej pa že omenjena zasvojenost, je v resnici bolezen družine in vpliva na vse družinske člane. To še kako dobro ve sogovornica Tine Lamovšek, ki pa je želela ostati anonimna. Njen mož je zdaj že 6 let ozdravljen alkoholik.
Maturantska parada v Ljubljani znova dviga veliko prahu. Na Dijaški skupnosti Ljubljana opozarjajo, da organizator, plesna šola Urška Pro, želi dijakom, ki za maturantski ples niso izbrali njihove plesne šole, za udeležbo na paradi zaračunati 59€. Dijaška skupnost meni, da je parada s tem postala predmet izsiljevanja dijakov, v celotno zgodbo naj bi bile vpletene celo grožnje s strani predstavnikov plesne šole Urška Pro. Ti vse skupaj ostro zavračajo in zatrjujejo, da cena za vse maturante ostaja 10€ in da se držijo sporazuma z Mestno občino Ljubljana, podpisanega januarja letos. Več Jure Čepin.
Peter Florjančič je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem ukvarjal poklicno. Danes praznuje 100. rojstni dan. V domu upokojencev v Radovljici, kjer preživlja zadnja leta, še vedno vitalen in bistrega duha, mu pripravljajo veliko slavje. Na Bledu, kjer so njegove korenine, pa drevi v Festivalni dvorani Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino odpira tudi razstavo o njegovem delu in na trenutke neverjetnem, skoraj pravljičnem življenju, kot ga rad opiše tudi sam, z zgovornim naslovom Živeti sanje. Več v prispevku Romane Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto približno 14.000 Slovencev in Slovenk zboli za rakom, več kot 6.000 pa jih bolezni tudi podleže. Da zmanjšamo možnosti, da nas doleti rakava bolezen oziroma jo uspešno obvladujemo, lahko storimo veliko tudi sami: z upoštevanjem Evropskega kodeksa, ki vsebuje 12 nasvetov proti raku. »Evropski kodeks=manj raka« je tudi glavno geslo tedna boja proti raku, ki se pričenja danes. Predsednica Zveze društev za boj proti raku dr. Maja Primic Žakelj je v pogovoru s Tino Lamovšek poudarila, da je treba upoštevati vsa priporočila kodeksa, ne zgolj tista, ki se navezujejo na zdrav življenjski slog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.
Delavska svetovalnica odkriva vedno nove primere izsiljevanj tujih delavcev s strani slovenskih delodajalcev. Začelo se je z majhnimi podjetji, zdaj je opaziti, da se v luči pomanjkanja delavcev ustavno spornih praks poslužujejo tudi večja podjetja. Kot je Simeoni Rogelj pojasnil Goran Lukić, je eden od namenov tovrstnih spornih pogodb, da delodajalci delavce za določeno obdobje vežejo nase in jim z različnimi pogodbenimi kaznimi onemogočijo odhod.
Neveljaven email naslov