Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.
Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Vstopili smo v čas poletnih počitnic, ki je obdobje zabav, sproščenosti in novih poznanstev. Predvsem za mlade je to obdobje povišane spolne aktivnosti, ki je velikokrat tvegana in brez zaščite. Evita Leskovšek z NIJZ pojasnjuje, katera kontracepcija je najbolj priporočljiva, kako prepoznati znake okužbe in kako uživati zdravo, varno in prijetno spolno življenje.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v Strasbourgu evropske poslance pozval, naj podprejo Ursulo von der Leyden kot kandidatko za predsednico Evropske komisije. Zaradi načina njenega imenovanja ji namreč številni poslanci nasprotujejo. Tusk je poudaril, da je bila odločitev evropskih voditeljev demokratična. A evropski volivci se, kot v komentarju pravi novinarka Špela Novak, upravičeno počutijo prevarane.
Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ključni problem je, da se mladi prepogosto ne zavedajo svojih pravic in to delodajalci spretno izkoriščajo.
Vladna rešitev financiranja javno veljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev – v celoti obvezni pouk in niti evra več za razširjeni program – ki ji je pristojni parlamentarni odbor sinoči s tesno večino prižgal zeleno luč za dokončno odločanje na julijski plenarni seji, ostaja na majavih nogah. Odločno in soglasno jo podpirajo le še Socialni demokrati, preostali koalicijski partnerji (zlasti v SMC) pa napovedujejo, da se bodo pri nadaljnjem glasovanju v državnem zboru vzdržali. Komentar novinarke Nataše Lang.
Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj je priskrbela novinarka Urška Valjavec.
2. julij je pomembno zapisan v zgodovino oddajnikov RTV Slovenija. Na današnji dan pred 28 leti je, da se informacija o vojaškem napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ne bi širila po Evropi in svetu, ta z dvema letaloma mig ob 11.35 napadla z letali in za nekaj časa onesposobila domžalski oddajnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z današnjim dnem se začenja drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in Policija. Cilj dvotedenske akcije je opozoriti motoriste, naj v vročih poletnih dneh ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj ter naj ne podcenjujejo voznih razmer, vsi ostali udeleženci v prometu pa naj vozijo strpno in preudarno. Prometna varnost motoristov se je v primerjavi z lanskim letom precej poslabšala, posebno nevarnost predstavljajo starejši vozniki motornih koles in tuji motoristi; policisti bodo zato v času trajanja akcije izvajali poostrene nadzore nad motoristi in preverjali ravnanja ostalih prometnih udeležencev v odnosu do motoristov. Podrobneje v prispevku Jureta Čepina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva sto let, odkar je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob današnji 100. obletnici se je o mirovni pogodbi Marko Rozman pogovarjal z zgodovinarjem Božom Repetom.
S portalom MIPI želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve spodbujati kritičnost ter premišljeno uporabo medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Ključna veščina sodobnega človeka bi namreč moralo biti spretno krmarjenje med vsemi informacijami, ki jim je dnevno izpostavljen. Pogovor s Tino Čuček Šmid z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je pripravila Urška Henigman.
S portalom MIPI želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve spodbujati kritičnost ter premišljeno uporabo medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Ključna veščina sodobnega človeka bi namreč moralo biti spretno krmarjenje med vsemi informacijami, ki jim je dnevno izpostavljen. Pogovor s Tino Čuček Šmid z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je pripravila Urška Henigman.
Neveljaven email naslov