Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sintetični proteini odpirajo nove možnosti dostavi zdravil

16.05.2019

Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature.

Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature

Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je skupaj s sodelavci iz Poljske, Japonske, Velike Britanije in Kanade uspelo izdelati nov sintetični protein, ki bi se lahko uporabil za dostavo zdravilnih učinkovin na točno določeno mesto. Odkritje je danes objavila najprestižnejša revija s področja naravoslovja Nature, kar je, kar se prestižnosti znanstvenih objav tiče, razred zase.

Novo sintetično veliko molekulo sestavljajo proteini, ki jih skupaj in v obliki nogometne žogice držijo atomi zlata.

»Mi smo uspeli najprej pokazati, da je tridimenzionalna struktura tako eksotične oblike nastala s pomočjo kemijskih vezi, ki jih ustvarijo atomi. Še več, z našimi orodji smo uspeli natančno prešteti, koliko atomov zlata sodeluje pri nastanku takšne makromolekule,« je prispevek slovenske ekipe povzel izr. prof. dr. Primož Pelicon, vodja odseka za fiziko nizkih in srednjih energije na Inštitutu Jožef Stefan.

Z novimi proteini se odpirajo nove možnosti uporabe, predvsem pri dostavi zdravil.

»Pomembno je, da imamo novo makromolekulo pod kontrolo. Kar pomeni, da jo lahko z zunanjim stimulansom spodbudimo, da se spremeni v žogico, prav tako jo lahko tudi razpremo. Tako lahko damo v kroglico neko učinkovino, ji damo ukaz, da se zapre in ko pride na tarčno mesto v telesu, jo ponovno z ukazom odpremo,« izpostavlja možnosti uporabe novih proteinov dr. Primož Vavpotič.

Toda pri tem je potrebno opozoriti, da bo za dejansko tovrstno uporabo potrebnih še veliko raziskav. Za zdaj je bil storjen prvi korak.

Vsestransko uporabni pospeševalniki

Slovenski del raziskav je potekal na ionskem pospeševalniku Inštituta Jožef Stefan, na katerem so analizirali makromolekule, ki so jim jih poslali sintezni biologi iz Krakova na Poljskem. Ionski pospeševalnik je namreč odlično orodje, če želite preveriti natančno kemijsko sestavo nekega materiala, ne da bi ga pri tem kakorkoli poškodovali. Zato z njim med drugim analizirajo tudi dragocene umetnine in arheološke najdbe.

Ionski pospeševalnik inštituta Jožef Stefan je tudi edini raziskovalni pospeševalnik v državi, star pa je že preko 20 let. V zadnjem času pa so se uporabne vrednosti takšnega orodja zavedeli še marsikje in podobni oziroma sodobnejši pospeševalniki rastejo okoli nas kot gobe po dežju.

Brez resnih finančnih vložkov tudi v raziskovalno opremo, za katero Slovenija skorajda ne namenja sredstev, bo možnosti za vrhunske raziskave pri nas vse manj. Samo znanje v vrhunski znanosti že dolgo ni več dovolj.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Sintetični proteini odpirajo nove možnosti dostavi zdravil

16.05.2019

Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature.

Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature

Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je skupaj s sodelavci iz Poljske, Japonske, Velike Britanije in Kanade uspelo izdelati nov sintetični protein, ki bi se lahko uporabil za dostavo zdravilnih učinkovin na točno določeno mesto. Odkritje je danes objavila najprestižnejša revija s področja naravoslovja Nature, kar je, kar se prestižnosti znanstvenih objav tiče, razred zase.

Novo sintetično veliko molekulo sestavljajo proteini, ki jih skupaj in v obliki nogometne žogice držijo atomi zlata.

»Mi smo uspeli najprej pokazati, da je tridimenzionalna struktura tako eksotične oblike nastala s pomočjo kemijskih vezi, ki jih ustvarijo atomi. Še več, z našimi orodji smo uspeli natančno prešteti, koliko atomov zlata sodeluje pri nastanku takšne makromolekule,« je prispevek slovenske ekipe povzel izr. prof. dr. Primož Pelicon, vodja odseka za fiziko nizkih in srednjih energije na Inštitutu Jožef Stefan.

Z novimi proteini se odpirajo nove možnosti uporabe, predvsem pri dostavi zdravil.

»Pomembno je, da imamo novo makromolekulo pod kontrolo. Kar pomeni, da jo lahko z zunanjim stimulansom spodbudimo, da se spremeni v žogico, prav tako jo lahko tudi razpremo. Tako lahko damo v kroglico neko učinkovino, ji damo ukaz, da se zapre in ko pride na tarčno mesto v telesu, jo ponovno z ukazom odpremo,« izpostavlja možnosti uporabe novih proteinov dr. Primož Vavpotič.

Toda pri tem je potrebno opozoriti, da bo za dejansko tovrstno uporabo potrebnih še veliko raziskav. Za zdaj je bil storjen prvi korak.

Vsestransko uporabni pospeševalniki

Slovenski del raziskav je potekal na ionskem pospeševalniku Inštituta Jožef Stefan, na katerem so analizirali makromolekule, ki so jim jih poslali sintezni biologi iz Krakova na Poljskem. Ionski pospeševalnik je namreč odlično orodje, če želite preveriti natančno kemijsko sestavo nekega materiala, ne da bi ga pri tem kakorkoli poškodovali. Zato z njim med drugim analizirajo tudi dragocene umetnine in arheološke najdbe.

Ionski pospeševalnik inštituta Jožef Stefan je tudi edini raziskovalni pospeševalnik v državi, star pa je že preko 20 let. V zadnjem času pa so se uporabne vrednosti takšnega orodja zavedeli še marsikje in podobni oziroma sodobnejši pospeševalniki rastejo okoli nas kot gobe po dežju.

Brez resnih finančnih vložkov tudi v raziskovalno opremo, za katero Slovenija skorajda ne namenja sredstev, bo možnosti za vrhunske raziskave pri nas vse manj. Samo znanje v vrhunski znanosti že dolgo ni več dovolj.


07.08.2018

Ameriške sankcije proti Iranu

Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.


07.08.2018

Na Ptuju nova namestitvena enota za brezdomce

Na Ptuju so prejšnji mesec odprli dnevni center za brezdomne osebe, 20. avgusta pa naj bi zanje začela delovati še namestitvena enota. Projekt izvaja društvo Ars vitae v sklopu programa Kamra, njegova glavna sofinancerja pa sta Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nova pridobitev je na Zadružnem trgu 14; zavetišče bo delovalo vse dni v letu, namenjeno pa ne bo le osebam s Ptuja, ampak tudi iz širše okolice. Lani, ko je sicer nenamestitveno začel delovati socialnovarstveni program Kamra, je pomoč poiskalo 12 oseb, ki niso imele bivališča ali so stanovale v neprimernem, o brezdomstvu na Ptuju pa se doslej ni veliko govorilo. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.


06.08.2018

Vpliv vročine na pridelek

Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.   


06.08.2018

Cambridge Folk Fest

Vtisi s festivala Cambridge Folk Festival 2018.


06.08.2018

Kdo v Belgiji najpogosteje pobegne s kraja prometne nesreče?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.08.2018

Dragon summer cinema anketa

Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani


03.08.2018

Mednarodni dan piva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.08.2018

Terenska oddaja iz Triglavskega doma na Kredarici

Ob visokih jubilejih: 240-letnici prvega vzpona na Triglav in 125-letnici organiziranega planinstva, 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija


05.08.2018

Klemen Žun o kinematografih na prostem po Sloveniji

Pogovor s poznavalcem kino zgodovine Klemnom Žunom o razvoju letnega kina pri nas, aktualni pobudbi in ljudeh, ki kinematografe na prostem obiskujejo.


05.08.2018

Letni kino Arrigoni

Pogovor z Erikom Tothom, koordinatorjem kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni.


05.08.2018

Kino pod brezami

Pogovor s Špelo Mrak, predstavnico Kina pod brezami, letnega kina v Tolminu.


01.08.2018

Levica napoveduje podporo manjšinski vladi petih strank

Po sinočnji odločitvi sveta Levice, da je stranka - glede na zapisano v osnutku koalicijske pogodbe - pripravljena na projektno, ne pa tudi polnopravno sodelovanje, se vse bolj zdi, da bo Slovenija dobila manjšinsko vlado. Podprla jo bo - kot pravi Luka Mesec - tudi Levica, ne bo pa sodelovala v njej. Marjan Šarec, ki je oblikovanje vlade z manj kot 46-imi glasovi doslej zavračal, ne odkimava več in napoveduje začetek pogovorov o projektnem sodelovanju. Predvidoma v začetku prihodnjega tedna se bo šesterica uskladila o "protokolu" oziroma načinu sodelovanja, organi strank pa bodo odločali o ustreznosti osnutka koalicijske pogodbe.


01.08.2018

Dogajanje v Cimosu

Cimos je včeraj od hrvaške države za milijon evrov kupil 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Buzetu in napovedal izvajanje načrtovanega investicijskega ciklusa. Le nekaj deset kilometrov stran od Kopra, kjer ima družba svoj sedež, se torej obetajo nove naložbe, medtem ko enemu od dveh koprskih podjetij grozita likvidacija in odpuščanje delavcev. O tem, kakšna usoda čaka Cimosovo proizvodno lokacijo v Kopru, se je z Jasno Preskar, ki na Radiu Koper v zadnjem obdobju spremlja dogajanje v Cimosu, pogovarjal Bojan Leskovec. Uradnih informacij za zdaj ni saj se novi lastnik Cimosa na novinarska vprašanja ne odziva, ali pa so odgovori zelo skopi. V Kopru imata sicer sedež dve Cimosovi družbi, Invalidsko podjetje in Kinematika. Ta deluje od lanske jeseni; novi Cimosovi lastniki so jo ustanovili z namenom, da jo prodajo. Ker kupca ne najdejo, jo nameravajo likvidirati. Znebiti se nameravajo tretjine zaposlenih, okrog 50 ljudi, čeprav sindikati zatrjujejo, da bo številka nižja. Dogajanje naj bi nakazovalo na to, da v Kopru Italijani nimajo strateških načrtov.


01.08.2018

Vpliv vročine

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.08.2018

Spominski park na Ptuju

Na Ptuju so sinoči namenu predali nov spominski park, ki je nastal na območju starega mestnega pokopališča. Tam je mestna občina v 1,2 milijona evrov vrednem projektu poskrbela tudi za ohranitev večine nagrobnikov, ob tem pa nekdanjemu pokopališču namenja nove vsebine. Med drugim bodo organizirali kulturne dogodke in izobraževalne dejavnosti.


01.08.2018

Dan ekološkega dolga

Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!


31.07.2018

Zapiranje bančnih poslovalnic in bankomatov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


31.07.2018

Sanacija Banove jame

V Kostanjevici na Krki so nedavno očistili Banovo jamo. Približno sto metrsko brezno v bližini kostanjeviške turistične jame je bilo eno večji črnih odlagališč na Dolenjskem. Prebivalci so vanjo desetletja metali odpadke, tudi okolju zelo nevarne. To bi lahko povzročilo katastrofo, saj brezno leži zelo blizu turistične kostanjeviške jame, kjer je zajetje pitne vode. Več v prispevku Suzane Vahtarič.


31.07.2018

Zahtevna menjava 200 let starih stebrov

V štali najmanj 200 let stare domačije pr Petrov na Brodu v Logatcu so to poletje zamenjali stare kamnite stebre, ki podpirajo obokan oziroma velban strop. Nove so ročno izklesali študentje 2. letnika Viške strokovne šole iz Sežane, zamenjava pa je bila vse prej kot lahka. Domačijo Pr Petrov v Logatcu so Korenčevi pra-stari starši kupili pred 102. letoma, nazadnje pa je v njej do pred treh let živela babica lastnika Andreja Korenča. Hiša je sicer prazna, vendar ne sameva, saj ji skušata dati primerno vsebino, pravi lastnica Anja Sedej. Kaj je menjava stebrov pomenila študentom? Več v prispevku Sabrine Mulec.


31.07.2018

Upokojencem 10 evrov višji letni dodatek

Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih


Stran 184 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov