Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature.
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je skupaj s sodelavci iz Poljske, Japonske, Velike Britanije in Kanade uspelo izdelati nov sintetični protein, ki bi se lahko uporabil za dostavo zdravilnih učinkovin na točno določeno mesto. Odkritje je danes objavila najprestižnejša revija s področja naravoslovja Nature, kar je, kar se prestižnosti znanstvenih objav tiče, razred zase.
Novo sintetično veliko molekulo sestavljajo proteini, ki jih skupaj in v obliki nogometne žogice držijo atomi zlata.
»Mi smo uspeli najprej pokazati, da je tridimenzionalna struktura tako eksotične oblike nastala s pomočjo kemijskih vezi, ki jih ustvarijo atomi. Še več, z našimi orodji smo uspeli natančno prešteti, koliko atomov zlata sodeluje pri nastanku takšne makromolekule,« je prispevek slovenske ekipe povzel izr. prof. dr. Primož Pelicon, vodja odseka za fiziko nizkih in srednjih energije na Inštitutu Jožef Stefan.
Z novimi proteini se odpirajo nove možnosti uporabe, predvsem pri dostavi zdravil.
»Pomembno je, da imamo novo makromolekulo pod kontrolo. Kar pomeni, da jo lahko z zunanjim stimulansom spodbudimo, da se spremeni v žogico, prav tako jo lahko tudi razpremo. Tako lahko damo v kroglico neko učinkovino, ji damo ukaz, da se zapre in ko pride na tarčno mesto v telesu, jo ponovno z ukazom odpremo,« izpostavlja možnosti uporabe novih proteinov dr. Primož Vavpotič.
Toda pri tem je potrebno opozoriti, da bo za dejansko tovrstno uporabo potrebnih še veliko raziskav. Za zdaj je bil storjen prvi korak.
Slovenski del raziskav je potekal na ionskem pospeševalniku Inštituta Jožef Stefan, na katerem so analizirali makromolekule, ki so jim jih poslali sintezni biologi iz Krakova na Poljskem. Ionski pospeševalnik je namreč odlično orodje, če želite preveriti natančno kemijsko sestavo nekega materiala, ne da bi ga pri tem kakorkoli poškodovali. Zato z njim med drugim analizirajo tudi dragocene umetnine in arheološke najdbe.
Ionski pospeševalnik inštituta Jožef Stefan je tudi edini raziskovalni pospeševalnik v državi, star pa je že preko 20 let. V zadnjem času pa so se uporabne vrednosti takšnega orodja zavedeli še marsikje in podobni oziroma sodobnejši pospeševalniki rastejo okoli nas kot gobe po dežju.
Brez resnih finančnih vložkov tudi v raziskovalno opremo, za katero Slovenija skorajda ne namenja sredstev, bo možnosti za vrhunske raziskave pri nas vse manj. Samo znanje v vrhunski znanosti že dolgo ni več dovolj.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature.
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je skupaj s sodelavci iz Poljske, Japonske, Velike Britanije in Kanade uspelo izdelati nov sintetični protein, ki bi se lahko uporabil za dostavo zdravilnih učinkovin na točno določeno mesto. Odkritje je danes objavila najprestižnejša revija s področja naravoslovja Nature, kar je, kar se prestižnosti znanstvenih objav tiče, razred zase.
Novo sintetično veliko molekulo sestavljajo proteini, ki jih skupaj in v obliki nogometne žogice držijo atomi zlata.
»Mi smo uspeli najprej pokazati, da je tridimenzionalna struktura tako eksotične oblike nastala s pomočjo kemijskih vezi, ki jih ustvarijo atomi. Še več, z našimi orodji smo uspeli natančno prešteti, koliko atomov zlata sodeluje pri nastanku takšne makromolekule,« je prispevek slovenske ekipe povzel izr. prof. dr. Primož Pelicon, vodja odseka za fiziko nizkih in srednjih energije na Inštitutu Jožef Stefan.
Z novimi proteini se odpirajo nove možnosti uporabe, predvsem pri dostavi zdravil.
»Pomembno je, da imamo novo makromolekulo pod kontrolo. Kar pomeni, da jo lahko z zunanjim stimulansom spodbudimo, da se spremeni v žogico, prav tako jo lahko tudi razpremo. Tako lahko damo v kroglico neko učinkovino, ji damo ukaz, da se zapre in ko pride na tarčno mesto v telesu, jo ponovno z ukazom odpremo,« izpostavlja možnosti uporabe novih proteinov dr. Primož Vavpotič.
Toda pri tem je potrebno opozoriti, da bo za dejansko tovrstno uporabo potrebnih še veliko raziskav. Za zdaj je bil storjen prvi korak.
Slovenski del raziskav je potekal na ionskem pospeševalniku Inštituta Jožef Stefan, na katerem so analizirali makromolekule, ki so jim jih poslali sintezni biologi iz Krakova na Poljskem. Ionski pospeševalnik je namreč odlično orodje, če želite preveriti natančno kemijsko sestavo nekega materiala, ne da bi ga pri tem kakorkoli poškodovali. Zato z njim med drugim analizirajo tudi dragocene umetnine in arheološke najdbe.
Ionski pospeševalnik inštituta Jožef Stefan je tudi edini raziskovalni pospeševalnik v državi, star pa je že preko 20 let. V zadnjem času pa so se uporabne vrednosti takšnega orodja zavedeli še marsikje in podobni oziroma sodobnejši pospeševalniki rastejo okoli nas kot gobe po dežju.
Brez resnih finančnih vložkov tudi v raziskovalno opremo, za katero Slovenija skorajda ne namenja sredstev, bo možnosti za vrhunske raziskave pri nas vse manj. Samo znanje v vrhunski znanosti že dolgo ni več dovolj.
Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v svoje kroge povabila neodvisno slovensko režiserko, oblikovalko in animatorko Špelo Čadež, katere kratki animirani filmi prejemajo nagrade doma in po svetu. Postala je prva Slovenka, ki bo kot članica akademije odločala o tem, v čigave roke gredo oskarji za animacijo in posebne učinke. Kako gleda na povabilo, na delo v njej in na samo akademijo?
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.
Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.
Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.
Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline
Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.
Neveljaven email naslov