Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Prva znanstvena raziskava o spolnem in intimnem življenju starejših žensk v Sloveniji
Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Kaj se je v resnici dogajalo za vrati spalnic najstarejših prebivalk Slovenije?
Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. Te populacije ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi je stara 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama.
Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva do poroke in razvoj partnerstva. Dr. Bernik je ugotovil, da so imele informacij o svojih telesih in spolnosti zelo malo ali sploh nič, o spolnosti se praktično ni govorilo, če pa že, so slišale po večini prepovedi. Starost pri prvem spolnem odnosu je bila zelo različna, od 16 do 29 let. Vstop v spolnost je bil torej ob različnem času, na vsak način pa, kot poudarja, pozneje kot danes. Ob tem dr. Bernik pravi, da je bil dosežek, kako so se z zelo malo informacijami vseeno znašli in začeli spolno življenje.
O spolnosti pred seksualno revolucijo velja veliko stereotipov. Med njimi na primer ta, da so prvi spolni odnos ženske imele po poroki. Tega je raziskava ovrgla:
To je taka učbeniška modrost. Spolnost je bila organizirana s poroko in z zakonsko zvezo. Pred temi pogovori bi vam rekel, da je bila večina prvih spolnih odnosov povezanih s poroko, dobesedno s poročno nočjo. To ne drži, kar me je presenetilo. Po nekaj pogovorih sem si rekel, to pa je naključje. Na koncu se je izkazalo, da samo nekaj žensk ni imelo spolnih odnosov pred poroko.
Profesor doktor Ivan Bernik zdaj pripravlja publikacijo o raziskavi Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji, več o raziskavi pa lahko poslušate v oddaji Glasovi svetov.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Prva znanstvena raziskava o spolnem in intimnem življenju starejših žensk v Sloveniji
Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Kaj se je v resnici dogajalo za vrati spalnic najstarejših prebivalk Slovenije?
Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. Te populacije ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi je stara 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama.
Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva do poroke in razvoj partnerstva. Dr. Bernik je ugotovil, da so imele informacij o svojih telesih in spolnosti zelo malo ali sploh nič, o spolnosti se praktično ni govorilo, če pa že, so slišale po večini prepovedi. Starost pri prvem spolnem odnosu je bila zelo različna, od 16 do 29 let. Vstop v spolnost je bil torej ob različnem času, na vsak način pa, kot poudarja, pozneje kot danes. Ob tem dr. Bernik pravi, da je bil dosežek, kako so se z zelo malo informacijami vseeno znašli in začeli spolno življenje.
O spolnosti pred seksualno revolucijo velja veliko stereotipov. Med njimi na primer ta, da so prvi spolni odnos ženske imele po poroki. Tega je raziskava ovrgla:
To je taka učbeniška modrost. Spolnost je bila organizirana s poroko in z zakonsko zvezo. Pred temi pogovori bi vam rekel, da je bila večina prvih spolnih odnosov povezanih s poroko, dobesedno s poročno nočjo. To ne drži, kar me je presenetilo. Po nekaj pogovorih sem si rekel, to pa je naključje. Na koncu se je izkazalo, da samo nekaj žensk ni imelo spolnih odnosov pred poroko.
Profesor doktor Ivan Bernik zdaj pripravlja publikacijo o raziskavi Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji, več o raziskavi pa lahko poslušate v oddaji Glasovi svetov.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov