Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Prva znanstvena raziskava o spolnem in intimnem življenju starejših žensk v Sloveniji
Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Kaj se je v resnici dogajalo za vrati spalnic najstarejših prebivalk Slovenije?
Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. Te populacije ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi je stara 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama.
Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva do poroke in razvoj partnerstva. Dr. Bernik je ugotovil, da so imele informacij o svojih telesih in spolnosti zelo malo ali sploh nič, o spolnosti se praktično ni govorilo, če pa že, so slišale po večini prepovedi. Starost pri prvem spolnem odnosu je bila zelo različna, od 16 do 29 let. Vstop v spolnost je bil torej ob različnem času, na vsak način pa, kot poudarja, pozneje kot danes. Ob tem dr. Bernik pravi, da je bil dosežek, kako so se z zelo malo informacijami vseeno znašli in začeli spolno življenje.
O spolnosti pred seksualno revolucijo velja veliko stereotipov. Med njimi na primer ta, da so prvi spolni odnos ženske imele po poroki. Tega je raziskava ovrgla:
To je taka učbeniška modrost. Spolnost je bila organizirana s poroko in z zakonsko zvezo. Pred temi pogovori bi vam rekel, da je bila večina prvih spolnih odnosov povezanih s poroko, dobesedno s poročno nočjo. To ne drži, kar me je presenetilo. Po nekaj pogovorih sem si rekel, to pa je naključje. Na koncu se je izkazalo, da samo nekaj žensk ni imelo spolnih odnosov pred poroko.
Profesor doktor Ivan Bernik zdaj pripravlja publikacijo o raziskavi Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji, več o raziskavi pa lahko poslušate v oddaji Glasovi svetov.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskav o spolnem vedenju je v Sloveniji razmeroma malo, prevladujejo tiste z javnozdravstvenega področja. Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. To je populacija, ki je ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V to raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi ima 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama. Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva, poroke in razvoj partnerstva. Z dr. Ivan Bernikom se je pogovarjala Urška Henigman.
Prva znanstvena raziskava o spolnem in intimnem življenju starejših žensk v Sloveniji
Sociolog profesor doktor Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani že vrsto leto raziskuje področje človekove spolnosti. V svoji najnovejši raziskuje Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji. Kaj se je v resnici dogajalo za vrati spalnic najstarejših prebivalk Slovenije?
Gre za celovit vpogled v žensko spolno in intimno življenje skozi čas. Te populacije ni zajela še nobena znanstvena raziskava, čeprav ne moremo reči, da o spolnosti starejših žensk ne vemo nič. V raziskavo je bilo vključenih 100 žensk, ki živijo v domovih za starejše občane. Najstarejša med njimi je stara 99 let, sicer pa so bile po večini rojene v obdobju med obema vojnama.
Pri spraševanju je skušal slediti življenjskemu poteku od prve menstruacije in prvih spolnih stikov, prvega resnega partnerstva do poroke in razvoj partnerstva. Dr. Bernik je ugotovil, da so imele informacij o svojih telesih in spolnosti zelo malo ali sploh nič, o spolnosti se praktično ni govorilo, če pa že, so slišale po večini prepovedi. Starost pri prvem spolnem odnosu je bila zelo različna, od 16 do 29 let. Vstop v spolnost je bil torej ob različnem času, na vsak način pa, kot poudarja, pozneje kot danes. Ob tem dr. Bernik pravi, da je bil dosežek, kako so se z zelo malo informacijami vseeno znašli in začeli spolno življenje.
O spolnosti pred seksualno revolucijo velja veliko stereotipov. Med njimi na primer ta, da so prvi spolni odnos ženske imele po poroki. Tega je raziskava ovrgla:
To je taka učbeniška modrost. Spolnost je bila organizirana s poroko in z zakonsko zvezo. Pred temi pogovori bi vam rekel, da je bila večina prvih spolnih odnosov povezanih s poroko, dobesedno s poročno nočjo. To ne drži, kar me je presenetilo. Po nekaj pogovorih sem si rekel, to pa je naključje. Na koncu se je izkazalo, da samo nekaj žensk ni imelo spolnih odnosov pred poroko.
Profesor doktor Ivan Bernik zdaj pripravlja publikacijo o raziskavi Spolno in intimno življenje starejših žensk v Sloveniji, več o raziskavi pa lahko poslušate v oddaji Glasovi svetov.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Počitnice so za mnoge osnovnošolce in dijake čas za počitek, razvedrilo, rekreacijo, morje, prijatelje. Skratka, kot bi rekli mladi, odklop. 16-letni dijak ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, Andraž Babšek iz Medvod, pa tudi v tem dneh ne miruje. Snuje nove skladbe, pripravlja mladinski roman o času osamosvojitve, razmišlja o novem programu medvoškega pevskega zbora. Njegove ustvarjalne navdihe so prepoznali tudi v Medvodah, kjer so mu ob občinskem prazniku podelili priznanje Mladi up Medvod. Z Andražem Babškom se je pogovarjala Aljana Jocif.
Jutri bo svetovni dan hepatitisa. V Sloveniji ga bomo zaznamovali že 17-to leto zapored. V Ljubljani danes in jutri poteka akcija testiranja na virus hepatitisa C. Testiranje je brezplačno in anonimno, nanj se ni treba naročati, niti ni treba s seboj prinesti kartice zdravstvenega zavarovanja, poteka pa na infekcijski kliniki v prostorih na Poljanskem nasipu. O nevarnostih hepatitisa na stojnici na Prešernovem trgu ozaveščajo tudi študentje medicine.
V senci Pohorja poteka športni spektakel – Olimpijski festival evropske mladine, ki je oživil Maribor. OFEM je v mesto privabil več kot dva tisoč talentiranih športnikov iz 48-ih držav, ki v tem tednu tekmujejo v 11-ih disciplinah. Tekmovanja so odprta za javnost in obiskovalce vabijo na več kot deset prizorišč. Zaprta pa ostajajo vrata Športne vasi, kar odpira vrsto vprašanj. Kaj se dogaja v ozadju tega sveta? Srce enega najbolj pričakovanih športnih dogodkov leta je obiskala Sara Zmrzlak.
Ekstremni vremenski dogodki, ki smo jim pri nas in tudi v naši soseščini, priča že vse od začetka prejšnjega tedna, so povzročili ogromno škodo na objektih, avtomobilih in seveda v kmetijstvu. Ponekod je toča uničila ves pridelek. Kako ravnati na njivah, v sadovnjakih in vinogradih, da bi škodo na poljščinah in pridelkih ublažili? O tem smo se pogovarjali z magistro Urško Cvelbar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Lilamors je nov projet pevke Ane Čop, pianista Thila Seeversa ter producenta Jake Arha. Njihov prvenec nosi naslov When I'm Dead, My Dearest. Odličen album prepleta jazz z eksperimentalno elektroakustično glasbo ter tradicionalno poezijo z izvirnimi besedili in govorjeno besedo. Album nosi zelo močno sporočilo in zagotovo ni namenjen površinskemu poslušanju, saj poslušalec šele z večkratnim in poglobljenim spremljanjem lahko dojame vso globino in težo skladb. O albumu se je glasbena urednica Alja Kramar pogovarjala s pevko Ana Čop.
Peter Paco Wrolich, koroški Slovenec, je bil profesionalni kolesar, sodeloval je tudi na tritedenskih dirkah po Franciji in Italiji, nastopal je na olimpijskih igrah leta 1996 in 2000. Kolesarstvu je ostal zavezan tudi po koncu kariere, kot predsednik koroške kolesarske zveze in trener kolesarskega kluba KAC. Po očetovih stopinjah gresta tudi sinova Santiago in Manolo. Slednji je član avstrijske kolesarske reprezentance in bo prihodnji mesec nastopil na svetovnem prvenstvu v Glasgowu. Paco Wrolich spremlja kolesarske dirke, tudi po Franciji, ki ima sloves najprestižnejše na svetu. Takoj po dirki na čas je napovedal, da Tadej Pogačar ne bo mogel premagati Jonasa Vingegaarda. Imeti drugega na Dirki po Franciji je vrhunski rezultat, pravi. Da sta kar dva slovenska kolesarja v svetovnem vrhu, pripisuje kolesarski tradiciji, prepričan pa je, da je to enkraten dogodek, ki se ne bo kmalu ponovil.
Dvajsetič se je letos na Gradu Snežnik zbral orkester Etno Histeria, ki je za 14 dni združil 70 glasbenikov iz 21 držav. Kako so izgledale vaje, kje nas čakajo koncerti ter kakšna je sploh ideja tega orkestra, v prispevku razloži idejni vodja orkestra Matija Solce. Prav tako pa Matija napove prihajajoči festival Floating Castle, ki ga gosti Grad Snežnik med 27. in 30. julijem.
Neveljaven email naslov