Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
O tem, kaj so Ekologi brez meja našli v naših nakupovalnih vozičkih
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najopaznejši simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, kjer so ob svetovnem dnevu okolja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so pogledali v običajen nakupovalni voziček vsakogar od nas in preverili, kaj je v njem. Kot pojasnjuje predsednica društva Urša Zgojznik, je projekt, ki ga je delno financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, nakazal neke smernice prihodnjega delovanja.
“Samo načelni pogovori o tem, da so jogurtovi lončki slabi in da je vse slabo, ni dovolj. Poiskati moramo rešitve.”
Več kot polovica najdenih embalaž v običajnem nakupovalnem vozičku se ne reciklira, polovica embalaže je plastična. Problem pa predstavljajo tudi neučinkovito pakirani izdelki, opozarja Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja.
“Problem so razni bonbončki, ki so pakirani vsak posebej. Razni piškoti, ki so pakirani po dva ali tri. Razne posamezne doze. Z vidika materialov pa tisti, ki so iz neznanih plastik, iz polistirena. Dela imamo še ogromno.”
Rezultati enoletnega raziskovalnega projekta Plastika naša vsakdanja so še pokazali, da ločevanje odpadkov ni dovolj in da bosta odgovornost morali prevzeti tudi industrija in država. Ker količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, ker se redno pojavljajo težave pri prevzemanju, ker je stopnja recikliranja nizka, vnovična raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, se Evropa in svet vse bolj posvečata reševanju tega problema. Evropski parlament je tako konec oktobra sprejel ambiciozno direktivo za prepoved nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Včeraj pa je bila v Sloveniji podana sprememba zakona o varstvu okolja. Kot pojasnjuje generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte spremembe zakona določajo, kaj so naloge proizvajalca, kaj so naloge države, kaj so naloge koordinacijske skupine, podrobnosti spremembe uredbe o embalaži pa bodo znane v prihodnjih dneh.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.
O tem, kaj so Ekologi brez meja našli v naših nakupovalnih vozičkih
Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najopaznejši simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja, kjer so ob svetovnem dnevu okolja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so pogledali v običajen nakupovalni voziček vsakogar od nas in preverili, kaj je v njem. Kot pojasnjuje predsednica društva Urša Zgojznik, je projekt, ki ga je delno financiralo Ministrstvo za okolje in prostor, nakazal neke smernice prihodnjega delovanja.
“Samo načelni pogovori o tem, da so jogurtovi lončki slabi in da je vse slabo, ni dovolj. Poiskati moramo rešitve.”
Več kot polovica najdenih embalaž v običajnem nakupovalnem vozičku se ne reciklira, polovica embalaže je plastična. Problem pa predstavljajo tudi neučinkovito pakirani izdelki, opozarja Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja.
“Problem so razni bonbončki, ki so pakirani vsak posebej. Razni piškoti, ki so pakirani po dva ali tri. Razne posamezne doze. Z vidika materialov pa tisti, ki so iz neznanih plastik, iz polistirena. Dela imamo še ogromno.”
Rezultati enoletnega raziskovalnega projekta Plastika naša vsakdanja so še pokazali, da ločevanje odpadkov ni dovolj in da bosta odgovornost morali prevzeti tudi industrija in država. Ker količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, ker se redno pojavljajo težave pri prevzemanju, ker je stopnja recikliranja nizka, vnovična raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, se Evropa in svet vse bolj posvečata reševanju tega problema. Evropski parlament je tako konec oktobra sprejel ambiciozno direktivo za prepoved nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Včeraj pa je bila v Sloveniji podana sprememba zakona o varstvu okolja. Kot pojasnjuje generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte spremembe zakona določajo, kaj so naloge proizvajalca, kaj so naloge države, kaj so naloge koordinacijske skupine, podrobnosti spremembe uredbe o embalaži pa bodo znane v prihodnjih dneh.
V osnovnih šolah je v izobraževalnem procesu še vedno prisotno veliko spolnih stereotipov, ki se kažejo tako v odkritem kot prikritem kurikulumu. V ta namen je nastal projekt imenovan Stella, ki prinaša izboljšanje in prenos dobrih praks na področju vključevanja spolov na področju Slovenije in Srbije.
Ali ste vedeli, da se v medijih kot gostje pojavlja bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov in to kljub temu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški in da znanstvenic ter strokovnjakinj z različnih področij, pri nas, vsekakor ne primanjkuje. Mediji seveda odražajo stanje v družbi, enakost spolov namreč še zdaleč ni dosežena, a hkrati bistveno pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Zato je z novim letom zaživel spletni portal imenovan Ona Ve, združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v medijih.
Dražitve surovin, repromaterialov, stroški delovne sile in podivjane cene elektrike so glavni elementi za napovedane podražitve hrane. Živilci so jih trgovcem najavili konec lanskega leta, a pogajanja še niso končana in letos potrošniki novega vala podražitev hrane še nismo občutili. Kot vse kaže ga bodo prej ali slej, saj podjetja v dobavni verigi vseh cenovnih pritiskov, brez prenosa na maloprodajne cene, ne bodo več dolgo zdržala. Cene hrane so namreč dosegle dno. Kaj nas torej čaka? Lansko leto so živilci dosegli zvišanje cen perutninskega in delno govejega mesa. A s tem niso uspeli pokriti višjih stroškov, ki nastajajo, kot je znano zaradi dražjih osnovnih surovin, embalaže, energentov, in neobvladljivih cen elektrike. Živilska industrija ne razmišlja o ustavitvi proizvodnje, v primeru mleka, ki nastaja vsak dan, je to nemogoče. Več Jernejka Drolec.
Sinoči so v organizaciji družbe Mediáde in revije IRT 3000 predstavili že četrto generacijo nominirank za inženirko leta. »Tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo, vrzel med spoloma v visokotehnoloških poklicih pa ostaja,« je na prireditvi poudarila Medeja Lončar, predsednica uprave Siemensa, ki je pobudnik izbora inženirke leta v Sloveniji. Za inženirko leta so izbrali dr. Natašo Kovačević, vodjo projektov v oddelku raziskav v Kolektorju. Inženirka kemije se je po raziskovalnem delu na IJS (Inštitutu Jožef Štefan) preselila v gospodarstvo, kjer dela na preliminarnih raziskavah in razvoju novih materialov. Z njo se je v jutru po izboru pogovarjala Cirila Štuber.
Ob vsakodnevni poplavi številnih novic o covidu najraje zaupamo informacijam in podatkom iz prve roke. Zato smo s Prvega poklicali dr. Aleša Rozmana, direktorja Klinike na Golniku, ki je hkrati tudi specialist pulmolog. Kakšno je razmerje med cepljenimi in necepljenimi pacienti na Golniku? Kakšno je zdravstveno stanje in psihično počutje med zaposlenimi? Zakaj omikron redkeje napade pljuča? Ali bo omikronu sledila še kakšna različica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Aleš Rozman. Foto: TV Slovenija
Guantanamo je zaliv na Kubi, ameriška enklava, ki je znana kot zloglasni zapor, znan po nesprejemljivih metodah zasliševanja, mučenjih in grobem kršenju človekovih pravic. Zasliševalci so bili v glavnem pripadniki vojske ali agenti CIA. Kljub obljubam ga ni zaprl nobeden ameriški predsednik. Barack Obama je obljubil zaprtje zapora in celo izpustil enega ujetnika, Donald Trump pa je podpisal ukaz o podaljšanju zaprtja. Tudi Joe Biden kljub obljubam v volilni kampanji očitno ne razmišlja o zaprtju. Več o Guantanamu Darja Groznik v pogovoru z Matejem Šurcem.
Čez dva dni bo minilo deset let od nesreče italijanske luksuzne potniške križarke Costa Concordia. 13. januarja 2012 zvečer je ladja, potem ko je zadela ob podvodno čer, nasedla na obalo otoka Giglio v Tirenskem morju in se prevrnila na desni bok. Pri tem je umrlo 32 ljudi. Precej kaotična evakuacija potnikov je trajala dobrih šest ur, preiskava pa se je kaj hitro osredotočila na dejanja posadke in njenega takratnega kapitana Francesca Schettina, ki je ladjo zapustil tako rekoč med prvimi, za sabo pa na ladijskem krovu pustil približno 300 potnikov. Kakšna kazen je doletela kapitana in kako jo je odneslo podjetje Costa Cruises, v tokratni Inforetrospektivi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo 140-letnico rojstva Minke Skaberne. Poleg izuma brajice je za slepe in slabovidne na Slovenskem njeno delo izredno pomembno. Z organiziranjem prepisovanja knjig v brajico – v enem letu je sto prostovoljk, ki so delale doma pod nadzorom Minke Skaberne, prepisalo 60 del slovenskih pisateljev – je omogočila ustanovitev prve in edine knjižnice za slepe in slabovidne pri nas, ki deluje še danes. Prispevek Petre Medved.
Dr. Andrej Vizjak je strokovnjak za telekomunikacije in poslovno svetovanje. Vodi konzorcij treh svetovalnih podjetij s sedežem v Dubaju. Med drugim je pripravil strateški program digitalizacije Iraka, po katerem naj bi ta država povečala svoj BDP za 44 miljard dolarjev. Sam sicer vidi v Sloveniji prihodnost v družinskem podjetništvu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako naj si razlagamo grožnje in fizične napade na strokovnjake, ki v javnosti nastopajo v povezavi z epidemijo? Kako naj se odzovemo na nestrpnost? O izkušnjah zadravstvenih delavcev, ki vse pogosteje doživljajo predvsem verbalne napade, pripoveduje predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. O vzrokih za te pojave in možnih rešitvah pa razmišlja klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Sogovornika se strinjata, da je strpnost najboljši odziv na nestrpnost.
V torek je v Ulcinju v 89-em letu starosti umrla Filje Kastrati, zadnja temnopolta ulcinjčanka. Novica nas je spomnila na to, da je v črnogorskem Ulcinju živela avtohtona temnopolta skupnost. Filje Kastrati je bila zadnja oseba v Ulcinji, ki je imela ob starša temnopolta Afričana, ki sta bila v Ulcinju del afriške skupnosti. Vsaj v 16 stoletji je bil Ulcinj, ki je bil takrat pod turško oblastjo, ena največjih tržnic s sužnji v Evropi. Takrat so na italijanskem polotoku trgovino s sužnji že nekoliko umilil, v Ulcinju pa so ljudi še vedno prodajali kot živino. In to ne samo temnopolte, tudi belce. Med sužnji, ki so jih tam prodali je bil tudi španski pisatelj Miguel Servantes, avtor Don Quijota. Mnogi sužnji, ki so jih pripeljali predvsem gusarji, so dobili gospodarje v Ulcinju, večino albanske in turške plemiče trgovce, pa tudi mornarje in druge gusarje.
V Avstriji je z novim letom začel veljati nov zakon, ki odraslim osebam z neozdravljivo boleznijo ali trajnim hudim zdravstvenim stanjem omogoča, da se odločijo za predčasno končanje svojega življenja. Njihovo prošnjo morata sicer odobriti dva zdravnika. Tudi v Sloveniji je v javni razpravi predlog zakona o dostojni smrti, ki predvideva pomoč pri samomoru. 21-letna Ana Rogel z neozdravljivo kronično boleznijo bulozno epidermolizo, ki jo potiska na invalidski voziček, predlog podpira.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ena od težav, ki pesti slovenski zdravstveni sistem – poleg epidemije, seveda – je pomanjkanje zdravnikov. Posledično so druga težava vse daljše čakalne dobe za zdravstvene storitve. Ker javna mreža zdravstvenih zavodov marsikdaj ne more pokriti vseh potreb pacientov, številni pomoč iščejo pri zasebnih zdravnikih in zobozdravnikih, tako tistih s koncesijo kot v samoplačniških ambulantah. Matej Žnidarič, študent 6. letnika medicine, je zato lani začel spletni projekt Najzdravnik, s katerim želi ljudem pomagati pri iskanju in odločitvi za zdravnika.
Na današnji dan leta 1809 se je rodil Louis Braille, za slepe izredno pomemben izumitelj brajeve pisave – brajice, zato je prav ta dan Generalna skupščina Združenih narodov s sprejetjem resolucije Svetovne zveze slepih razglasila kot svetovni dan brajeve pisave. Brajica je sistem brajevih znakov v reliefni obliki, namenjen pisanju in branju slepih. Slepim odpira okno v svet izobraževanja, leposlovja, kulture, glasbe in drugih področij življenja. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila slepega profesorja slovenščine in zgodovine ter lektorja Roka Janežiča in se z njim med drugim pogovarjala tudi o pomenu brajice v današnjem času.
Leninov park pisatelja tadeja Goloba, nadaljevanje uspešnega kriminalnega romana Jezero, predstavljamo kot zvočno knjigo.
Tako v zadnjem letu in pol kot tudi v prihodnjih letih gostinstvo čakajo težki časi. Tega se zaveda tudi družina Golob, ki vodi Bistro in vinski bar Marjo Šeše v Solkanu. Poudarjajo, da je gostinstvo težek poklic, da je v raznih resničnostnih šovih prikazan precej olepšano. A zadovoljstvo, ki ga občutiš, ko gost zadovoljen zapusti lokal ali pa ko je osebje med seboj povezano, je neprecenljiv. O tem, kaj gostinci pričakujejo od gosta, o psihični preobremenjenosti v gostinstvu in kje so se izgubile t. i. beznice, lokali z dušo, se je z družino pogovarjala Tina Lamovšek.
Že odštevate ure in minute do vstopa v novo leto? Se kdaj vprašate, kaj je čas? Delček odgovora na to zapleteno vprašanje vam ponuja astrofizičarka, doktorica Andreja Gomboc.
Neveljaven email naslov