Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je dolga več kot 1800 kilometrov, primerna je tako za začetnike kot izkušene kolesarje
Če v času slovenske kolesarske manije tudi vi razmišljate o tem, da bi (po dolgem času) sedli na kolo in če vam ni ravno po godu vožnja po cestah, na katerih so pogosto tudi avtomobili, kombiji, avtobusi in tovornjaki, je morda prava za vas Slovenska turnokolesarska pot (STKP), ki jo je leta 2016 odprla Planinska zveza Slovenije. “Njena skupna dolžina je 1850 km, kar pomeni od 40 do 45 dni vožnje, če bi jo želeli prevoziti v celoti. Vanjo smo vključili zanimive gorske predele, tudi druge znamenitosti, peljemo denimo skozi rudnik v Mežici, zajeli smo točke, ki so pomembe za slovensko planinsko zgodovino, določene etnološke točke. V bližini je tudi železnica, saj smo želeli upoštevati ekološki vidik, da bi kolesarji lahko na izhodišče prišli z vlakom,” nam je povedal predsednik PZS Jože Rovan in nadaljeval:
“Želja je, da bi ta pot služila solidno pripravljenim kolesarjem. Tisti najboljši si bodo pota poiskali sami.”
Trasa je ponekod namenjena le kolesarjem. Tam je označena z modrim krogom, sredi njega je bela pika, iz nje pa potegnjena dva pramena, da vizualno predstavlja kolesarjevo gonilko. Pot pogosto poteka tudi po trasi, ki je v osnovi pohodniška pot. Tam je značilna Knafeljčeva (rdeč krog z belo piko v sredini) oznaka podčrtana še z modro barvo.
Izziva, da bi prevozili vso pot, se je do zdaj lotilo 2200 planincev. Uspelo je le 16. Prva sta to leta 2016 naredila Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta STKP prevozila v enem delu. Ne glede na to, ali želite prevoziti vso pot ali le njen kos, pojdite na pot pripravljeni, svetuje načelnik Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atila Armentano:
“Prej se pozanimajte, kje se boste peljali. Bodite v primerni kondiciji. Imejte ustrezno in tehnično brezhibno kolo. S seboj v nahrbtniku pa tako opremo, ki jo potrebuje vsak planinec, kot tisto, ki je potrebna za odpravljanje različnih nevšečnosti s kolesom.”
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je dolga več kot 1800 kilometrov, primerna je tako za začetnike kot izkušene kolesarje
Če v času slovenske kolesarske manije tudi vi razmišljate o tem, da bi (po dolgem času) sedli na kolo in če vam ni ravno po godu vožnja po cestah, na katerih so pogosto tudi avtomobili, kombiji, avtobusi in tovornjaki, je morda prava za vas Slovenska turnokolesarska pot (STKP), ki jo je leta 2016 odprla Planinska zveza Slovenije. “Njena skupna dolžina je 1850 km, kar pomeni od 40 do 45 dni vožnje, če bi jo želeli prevoziti v celoti. Vanjo smo vključili zanimive gorske predele, tudi druge znamenitosti, peljemo denimo skozi rudnik v Mežici, zajeli smo točke, ki so pomembe za slovensko planinsko zgodovino, določene etnološke točke. V bližini je tudi železnica, saj smo želeli upoštevati ekološki vidik, da bi kolesarji lahko na izhodišče prišli z vlakom,” nam je povedal predsednik PZS Jože Rovan in nadaljeval:
“Želja je, da bi ta pot služila solidno pripravljenim kolesarjem. Tisti najboljši si bodo pota poiskali sami.”
Trasa je ponekod namenjena le kolesarjem. Tam je označena z modrim krogom, sredi njega je bela pika, iz nje pa potegnjena dva pramena, da vizualno predstavlja kolesarjevo gonilko. Pot pogosto poteka tudi po trasi, ki je v osnovi pohodniška pot. Tam je značilna Knafeljčeva (rdeč krog z belo piko v sredini) oznaka podčrtana še z modro barvo.
Izziva, da bi prevozili vso pot, se je do zdaj lotilo 2200 planincev. Uspelo je le 16. Prva sta to leta 2016 naredila Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta STKP prevozila v enem delu. Ne glede na to, ali želite prevoziti vso pot ali le njen kos, pojdite na pot pripravljeni, svetuje načelnik Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atila Armentano:
“Prej se pozanimajte, kje se boste peljali. Bodite v primerni kondiciji. Imejte ustrezno in tehnično brezhibno kolo. S seboj v nahrbtniku pa tako opremo, ki jo potrebuje vsak planinec, kot tisto, ki je potrebna za odpravljanje različnih nevšečnosti s kolesom.”
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Neveljaven email naslov