Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je dolga več kot 1800 kilometrov, primerna je tako za začetnike kot izkušene kolesarje
Če v času slovenske kolesarske manije tudi vi razmišljate o tem, da bi (po dolgem času) sedli na kolo in če vam ni ravno po godu vožnja po cestah, na katerih so pogosto tudi avtomobili, kombiji, avtobusi in tovornjaki, je morda prava za vas Slovenska turnokolesarska pot (STKP), ki jo je leta 2016 odprla Planinska zveza Slovenije. “Njena skupna dolžina je 1850 km, kar pomeni od 40 do 45 dni vožnje, če bi jo želeli prevoziti v celoti. Vanjo smo vključili zanimive gorske predele, tudi druge znamenitosti, peljemo denimo skozi rudnik v Mežici, zajeli smo točke, ki so pomembe za slovensko planinsko zgodovino, določene etnološke točke. V bližini je tudi železnica, saj smo želeli upoštevati ekološki vidik, da bi kolesarji lahko na izhodišče prišli z vlakom,” nam je povedal predsednik PZS Jože Rovan in nadaljeval:
“Želja je, da bi ta pot služila solidno pripravljenim kolesarjem. Tisti najboljši si bodo pota poiskali sami.”
Trasa je ponekod namenjena le kolesarjem. Tam je označena z modrim krogom, sredi njega je bela pika, iz nje pa potegnjena dva pramena, da vizualno predstavlja kolesarjevo gonilko. Pot pogosto poteka tudi po trasi, ki je v osnovi pohodniška pot. Tam je značilna Knafeljčeva (rdeč krog z belo piko v sredini) oznaka podčrtana še z modro barvo.
Izziva, da bi prevozili vso pot, se je do zdaj lotilo 2200 planincev. Uspelo je le 16. Prva sta to leta 2016 naredila Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta STKP prevozila v enem delu. Ne glede na to, ali želite prevoziti vso pot ali le njen kos, pojdite na pot pripravljeni, svetuje načelnik Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atila Armentano:
“Prej se pozanimajte, kje se boste peljali. Bodite v primerni kondiciji. Imejte ustrezno in tehnično brezhibno kolo. S seboj v nahrbtniku pa tako opremo, ki jo potrebuje vsak planinec, kot tisto, ki je potrebna za odpravljanje različnih nevšečnosti s kolesom.”
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O STKP s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom in načelnikom Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atilo Armentanom.
Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je dolga več kot 1800 kilometrov, primerna je tako za začetnike kot izkušene kolesarje
Če v času slovenske kolesarske manije tudi vi razmišljate o tem, da bi (po dolgem času) sedli na kolo in če vam ni ravno po godu vožnja po cestah, na katerih so pogosto tudi avtomobili, kombiji, avtobusi in tovornjaki, je morda prava za vas Slovenska turnokolesarska pot (STKP), ki jo je leta 2016 odprla Planinska zveza Slovenije. “Njena skupna dolžina je 1850 km, kar pomeni od 40 do 45 dni vožnje, če bi jo želeli prevoziti v celoti. Vanjo smo vključili zanimive gorske predele, tudi druge znamenitosti, peljemo denimo skozi rudnik v Mežici, zajeli smo točke, ki so pomembe za slovensko planinsko zgodovino, določene etnološke točke. V bližini je tudi železnica, saj smo želeli upoštevati ekološki vidik, da bi kolesarji lahko na izhodišče prišli z vlakom,” nam je povedal predsednik PZS Jože Rovan in nadaljeval:
“Želja je, da bi ta pot služila solidno pripravljenim kolesarjem. Tisti najboljši si bodo pota poiskali sami.”
Trasa je ponekod namenjena le kolesarjem. Tam je označena z modrim krogom, sredi njega je bela pika, iz nje pa potegnjena dva pramena, da vizualno predstavlja kolesarjevo gonilko. Pot pogosto poteka tudi po trasi, ki je v osnovi pohodniška pot. Tam je značilna Knafeljčeva (rdeč krog z belo piko v sredini) oznaka podčrtana še z modro barvo.
Izziva, da bi prevozili vso pot, se je do zdaj lotilo 2200 planincev. Uspelo je le 16. Prva sta to leta 2016 naredila Pia Peršič in Andrej Martinčič, ki sta STKP prevozila v enem delu. Ne glede na to, ali želite prevoziti vso pot ali le njen kos, pojdite na pot pripravljeni, svetuje načelnik Komisije za turno kolesarstvo pri PZS Atila Armentano:
“Prej se pozanimajte, kje se boste peljali. Bodite v primerni kondiciji. Imejte ustrezno in tehnično brezhibno kolo. S seboj v nahrbtniku pa tako opremo, ki jo potrebuje vsak planinec, kot tisto, ki je potrebna za odpravljanje različnih nevšečnosti s kolesom.”
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov