Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Most v starosti 65 let dobi oceno 1 in je na vrsti za rekonstrukcijo
Mostovi niso le mesto srečanja med dvema bregovoma. Zaradi svojih strateških, tehničnih, funkcionalnih ali estetskih in pojavnih oblik so mostovi skozi stoletja pogosto vplivali na nastanek in obstoj naselij, nekaterim pa dali tudi ime. Povezovali so ljudi in kraje, omogočali srečanje različnih kultur, premoščali so razlike med narodi, bili mesta srečanj različnih mišljenj. Docent doktor Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
V register kulturne dediščine je vpisanih 145 slovenskih mostov. Velja omeniti tudi most, ki ga več ni – Borovniški viadukt, ki je bil v svojem času največji železniški viadukt, a mu vojne vihre in barjanska tla niso prizanesli.
“Zgodovina mostov je hkrati zgodovina razvoja arhitekture“, pojasnjuje mag. Peter Gabrijelčič, arhitekt, profesor in nekdanji dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter soavtor več kot 25 mostov.
Mostovi imajo najprej funkcionalni namen, a ta se hitro nadgradi še z drugimi pomeni: most je lahko pomembno mestno prizorišče, prostor, ki ga je mesto iztrgalo reki, nov javni prostor, tržni prostor. Most je lahko na eni strani samo inženirska zgradba, lahko pa je skoraj čista arhitektura.
Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo, ki v Sloveniji upravlja s 1415 mostovi, je v nedeljskem jutru med drugim povedal, kakšna je življenjska doba sodobnih mostov.
Mostovi so v tem času grajeni za sto let. Prvih 30-35 let so v odlični kondiciji oziroma v zelo dobrem stanju, nato se naslednjih 30 let starajo oziroma se njihovo stanje slabša. Ko je most star 65 let, dobi oceno 1 in na vrsti je za temeljito obnovo.
V nedeljskem jutru smo obiskali tudi Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki, ki velja za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Mestno obzidje je bilo v rabi do leta 1789, ko so ga opustili, mestna vrata pa so prodali na dražbi. Most je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito obnovljen in je takrat dobil še svoje tretje ime – Franc Jožefov most. Arheolog Jože Štrukelj iz Loškega muzeja pravi, da so mostu prizanesle vojne vihre, v največji nevarnosti je bil ob začetku druge svetovne vojne.
Umikajoča se jugoslovanska vojska je za sabo rušila mostove in zaminirati so nameravali tudi škofjeloški Kapucinski most. Vendar so na srečo okoliški prebivalci podkupili vojaka, ki je bil zadolžen za postavitev eksploziva. Postavil ga je zelo plitko, večino pa kar vrgel v vodo in most je ostal skoraj nepoškodovan.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Most v starosti 65 let dobi oceno 1 in je na vrsti za rekonstrukcijo
Mostovi niso le mesto srečanja med dvema bregovoma. Zaradi svojih strateških, tehničnih, funkcionalnih ali estetskih in pojavnih oblik so mostovi skozi stoletja pogosto vplivali na nastanek in obstoj naselij, nekaterim pa dali tudi ime. Povezovali so ljudi in kraje, omogočali srečanje različnih kultur, premoščali so razlike med narodi, bili mesta srečanj različnih mišljenj. Docent doktor Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
V register kulturne dediščine je vpisanih 145 slovenskih mostov. Velja omeniti tudi most, ki ga več ni – Borovniški viadukt, ki je bil v svojem času največji železniški viadukt, a mu vojne vihre in barjanska tla niso prizanesli.
“Zgodovina mostov je hkrati zgodovina razvoja arhitekture“, pojasnjuje mag. Peter Gabrijelčič, arhitekt, profesor in nekdanji dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter soavtor več kot 25 mostov.
Mostovi imajo najprej funkcionalni namen, a ta se hitro nadgradi še z drugimi pomeni: most je lahko pomembno mestno prizorišče, prostor, ki ga je mesto iztrgalo reki, nov javni prostor, tržni prostor. Most je lahko na eni strani samo inženirska zgradba, lahko pa je skoraj čista arhitektura.
Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo, ki v Sloveniji upravlja s 1415 mostovi, je v nedeljskem jutru med drugim povedal, kakšna je življenjska doba sodobnih mostov.
Mostovi so v tem času grajeni za sto let. Prvih 30-35 let so v odlični kondiciji oziroma v zelo dobrem stanju, nato se naslednjih 30 let starajo oziroma se njihovo stanje slabša. Ko je most star 65 let, dobi oceno 1 in na vrsti je za temeljito obnovo.
V nedeljskem jutru smo obiskali tudi Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki, ki velja za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Mestno obzidje je bilo v rabi do leta 1789, ko so ga opustili, mestna vrata pa so prodali na dražbi. Most je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito obnovljen in je takrat dobil še svoje tretje ime – Franc Jožefov most. Arheolog Jože Štrukelj iz Loškega muzeja pravi, da so mostu prizanesle vojne vihre, v največji nevarnosti je bil ob začetku druge svetovne vojne.
Umikajoča se jugoslovanska vojska je za sabo rušila mostove in zaminirati so nameravali tudi škofjeloški Kapucinski most. Vendar so na srečo okoliški prebivalci podkupili vojaka, ki je bil zadolžen za postavitev eksploziva. Postavil ga je zelo plitko, večino pa kar vrgel v vodo in most je ostal skoraj nepoškodovan.
Emanuela Orlandi je bila hči uslužbenca vatikanske banke IOR – to je eden od razlogov, zakaj mnogi iščejo odgovore na njeno nepojasnjeno izginotje prav v Vatikanu. Izginila je 22. junija leta 1983, potem ko je odšla iz glasbene šole proti domu. Primer je takrat sprožil izjemno zanimanje javnosti. Zakaj je izginila, še do danes ni razjasnjeno, različne teorije pa njeno izginotje povezujejo z najpomembnejšimi dogodki v vrhu katoliške cerkve tistih let. Teorij, zakaj je deklica izginila, je več, poroča dopisnik Janko Petrovec iz Rima.
V rubriko Po Sloveniji z dopisniki sem nam je oglasil Valter Pregelj in nas odpeljal v poletno vzdušje ob smaragdni hčeri planin.
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.
V Državnem zboru so včeraj sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta določa nov način financiranja javnoveljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev in tudi precej ostrejše pogoje za ustanavljanje novih zasebnih šol in vrtcev. Čeprav je novela prestala parlamentarno branje, pa bo to temo z močnim ideološkim nabojem najverjetneje razrešilo šele ustavno sodišče.
Alkohol je v Sloveniji najpogostejša dovoljena droga. Letno na prebivalca porabimo več kot 10 litrov čistega alkohola in smo glede na posledice čezmernega pitja v samem evropskem in svetovnem vrhu. Po podatkih NIJZ 43%, to je skoraj polovica prebivalstva pije čezmerno. Vsak dan zaradi vzrokov povezanih izključno z alkoholom umreta dve osebi, če prištejemo še prometne nezgode je to letno skoraj 1000 oseb. Stroški, ki jih država zaradi tega utrpi so najmanj dvakrat višji kot pa je prihodek iz trošarin od alkoholnih pijač. Breme alkohola je tako pri nas zelo veliko, vseh učinkovitih ukrepov še nismo uvedli.
O posledicah nedavnih neurij smo na Prvem že poročali v naših informativnih oddajah - škode v Kočevju je dovolj za državno pomoč, v občini Zagorje ob Savi je je za dva milijona evrov, tudi ponekod drugod po Sloveniji so izkusili moč neurij. Podrta drevesa, zamašeni vodotoki in posledično poplavljanje objektov in plazovi. Pričakuje se seveda, da bo zaradi segrevanja ozračja takih dogodkov vse več. Vreme nas posledično vse bolj zanima, kar potrjuje tudi Leon Hardi, odgovorni urednik spletne strani Neurje.si. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Levica je glede na svoje ambicije po velikem številu novozgrajenih stanovanj (10.000 v sedmih letih) zahtevala, da stanovanjski sklad republike Slovenije od slabe banke dobi najprej 9, naposled pa skupaj 17 zemljišč. Vendar niso vsa primerna za gradnjo in razvoj sosesk, ocenjujejo na stanovanjskem skladu, zato bodo (kot jim je že prej naložila vlada) najprej kupili 3 najbolj primerna zemljišča: Glince v Ljubljani, kjer bo možno graditi 400 najemnih stanovanj, Brod-Drage v Novem mestu, kjer načrt predvideva do 200 stanovanj in Rožna dolina v Novi Gorici s potencialom 100 enot. Denarja za gradnjo blokov na teh zemljiščih pa sklad trenutno nima, zato se bo moral znova zadolžiti.
Zakaj so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že po šestih mesecih pripravili predlog sprememb Zakona o osebni asistenci?
Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci vedno pogosteje iščejo kadre v tujini. Lani je Zavod za zaposlovanje izdal skoraj 39 tisoč delovnih dovoljenj. Večina tujih delavcev dela v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter v gostinstvu in turizmu. Največ delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova ter Makedonije. Iz držav, ki niso s področja nekdanje Jugoslavije, so imeli lani največ veljavnih delovnih dovoljenj državljani Rusije, Ukrajine in Kitajske. Ker so kršitve na področju dela tujcev ene najpogostejših, je zakonodaja do delodajalcev zelo stroga.
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vremenske ujme so letos v kmetijstvu naredile že precej škode. Včerajšnje neurje z močnim vetrom in s točo na 6 do 7 kilometrov širokem pasu na 15ih kilometrih od Starš prek Ptuja do občine Gorišnica je bilo eno v nizu ujm, prejšnji teden je bilo takšno na Krasu, primeri so bili tudi v Savinjski dolini. Kmetijska ministrica je popoldne na ogledu škode v Podravju. Neurje na Ptuju je naredilo škodo tudi na kulturnih objektih, z Ministrstva za kulturo so sporočili, da zbirajo informacije o nastali škodi in da bodo stanje skrbno preučili ter v okviru zmožnosti zagotovili določen obseg interventnih sredstev. Posledice obilnega deževja odpravljajo tudi v občini Zagorje ob Savi. Ker največkrat poplavlja zaradi neočiščenih in neurejenih vodotokov, so prebivalci jezni na državo. Že leta si namreč prizadevajo, da bi uredila in razširila strugo potoka Graščica v Kisovcu. Poplavilo je številne ceste in 37 objektov, sprožili so se zemeljski plazovi.
Italijanske radijske postaje že desetletja motijo slovenski radio. Slovenija naj bi se zdaj odločneje odzvala. Ne samo voznike proti Primorski, ki v vozilu poslušajo slovenske radijske postaje, med katere se vrivajo italijanski programi, motenje radijskih frekvenc vpliva zlasti na Primorce, ki bi radi slišali slovenski radio, pa ga že desetletja motijo italijanske komercialne postaje. Ministrstvo za javno upravo obljublja, da bo ojačalo prizadevanja, tudi na politični ravni, da enkrat za vselej reši ta problem.
Na oblast v Grčiji se z zmago Kiriakosa Micotakisa vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi, predvsem pristaši Sirize govorijo o tem, da se vrača esteblišment, ki je sodeloval pri potiskanju države v krizo. To bo prva grška vlada po programu pomoči, po krizi, recesiji in varčevalnih ukrepih. Gospodarstvo se je skrčilo za četrtino, mnogi Grki so se znašli v revščini, Siriza pa je medtem fiskalne cilje upnikov izpolnjevala tudi z višanjem davkov. Te namerava novi premier znižati, zmanjšati birokracijo, napoveduje podvojitev gospodarske rasti, evropske države naj bi prepričal, da omehčajo fiskalne omejitve. Micotakis ve, da je njegov manevrski prostor precej omejen.
Močno neurje, ki je včeraj popoldan opustošilo Ptuj je največ škode povzročilo na stanovanjskih objektih ter drugih nepremičninah, s katerih je veter trgal strehe, voda pa je zalila številne kleti in pritlične prostore. Na Ptuju so tako škodo utrpel skorajda vse osnovne šole, enako velja za številne kulturne objekte. Gasilci že od jutra sanirajo nastalo škodo, odstranjujejo padla drevesa in prekrivajo strehe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Neveljaven email naslov