Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Most v starosti 65 let dobi oceno 1 in je na vrsti za rekonstrukcijo
Mostovi niso le mesto srečanja med dvema bregovoma. Zaradi svojih strateških, tehničnih, funkcionalnih ali estetskih in pojavnih oblik so mostovi skozi stoletja pogosto vplivali na nastanek in obstoj naselij, nekaterim pa dali tudi ime. Povezovali so ljudi in kraje, omogočali srečanje različnih kultur, premoščali so razlike med narodi, bili mesta srečanj različnih mišljenj. Docent doktor Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
V register kulturne dediščine je vpisanih 145 slovenskih mostov. Velja omeniti tudi most, ki ga več ni – Borovniški viadukt, ki je bil v svojem času največji železniški viadukt, a mu vojne vihre in barjanska tla niso prizanesli.
“Zgodovina mostov je hkrati zgodovina razvoja arhitekture“, pojasnjuje mag. Peter Gabrijelčič, arhitekt, profesor in nekdanji dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter soavtor več kot 25 mostov.
Mostovi imajo najprej funkcionalni namen, a ta se hitro nadgradi še z drugimi pomeni: most je lahko pomembno mestno prizorišče, prostor, ki ga je mesto iztrgalo reki, nov javni prostor, tržni prostor. Most je lahko na eni strani samo inženirska zgradba, lahko pa je skoraj čista arhitektura.
Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo, ki v Sloveniji upravlja s 1415 mostovi, je v nedeljskem jutru med drugim povedal, kakšna je življenjska doba sodobnih mostov.
Mostovi so v tem času grajeni za sto let. Prvih 30-35 let so v odlični kondiciji oziroma v zelo dobrem stanju, nato se naslednjih 30 let starajo oziroma se njihovo stanje slabša. Ko je most star 65 let, dobi oceno 1 in na vrsti je za temeljito obnovo.
V nedeljskem jutru smo obiskali tudi Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki, ki velja za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Mestno obzidje je bilo v rabi do leta 1789, ko so ga opustili, mestna vrata pa so prodali na dražbi. Most je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito obnovljen in je takrat dobil še svoje tretje ime – Franc Jožefov most. Arheolog Jože Štrukelj iz Loškega muzeja pravi, da so mostu prizanesle vojne vihre, v največji nevarnosti je bil ob začetku druge svetovne vojne.
Umikajoča se jugoslovanska vojska je za sabo rušila mostove in zaminirati so nameravali tudi škofjeloški Kapucinski most. Vendar so na srečo okoliški prebivalci podkupili vojaka, ki je bil zadolžen za postavitev eksploziva. Postavil ga je zelo plitko, večino pa kar vrgel v vodo in most je ostal skoraj nepoškodovan.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Most v starosti 65 let dobi oceno 1 in je na vrsti za rekonstrukcijo
Mostovi niso le mesto srečanja med dvema bregovoma. Zaradi svojih strateških, tehničnih, funkcionalnih ali estetskih in pojavnih oblik so mostovi skozi stoletja pogosto vplivali na nastanek in obstoj naselij, nekaterim pa dali tudi ime. Povezovali so ljudi in kraje, omogočali srečanje različnih kultur, premoščali so razlike med narodi, bili mesta srečanj različnih mišljenj. Docent doktor Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije:
V register kulturne dediščine je vpisanih 145 slovenskih mostov. Velja omeniti tudi most, ki ga več ni – Borovniški viadukt, ki je bil v svojem času največji železniški viadukt, a mu vojne vihre in barjanska tla niso prizanesli.
“Zgodovina mostov je hkrati zgodovina razvoja arhitekture“, pojasnjuje mag. Peter Gabrijelčič, arhitekt, profesor in nekdanji dekan na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ter soavtor več kot 25 mostov.
Mostovi imajo najprej funkcionalni namen, a ta se hitro nadgradi še z drugimi pomeni: most je lahko pomembno mestno prizorišče, prostor, ki ga je mesto iztrgalo reki, nov javni prostor, tržni prostor. Most je lahko na eni strani samo inženirska zgradba, lahko pa je skoraj čista arhitektura.
Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo, ki v Sloveniji upravlja s 1415 mostovi, je v nedeljskem jutru med drugim povedal, kakšna je življenjska doba sodobnih mostov.
Mostovi so v tem času grajeni za sto let. Prvih 30-35 let so v odlični kondiciji oziroma v zelo dobrem stanju, nato se naslednjih 30 let starajo oziroma se njihovo stanje slabša. Ko je most star 65 let, dobi oceno 1 in na vrsti je za temeljito obnovo.
V nedeljskem jutru smo obiskali tudi Kamniti ali Kapucinski most v Škofji Loki, ki velja za najstarejši ohranjeni most v Sloveniji. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Mestno obzidje je bilo v rabi do leta 1789, ko so ga opustili, mestna vrata pa so prodali na dražbi. Most je bil v drugi polovici 19. stoletja temeljito obnovljen in je takrat dobil še svoje tretje ime – Franc Jožefov most. Arheolog Jože Štrukelj iz Loškega muzeja pravi, da so mostu prizanesle vojne vihre, v največji nevarnosti je bil ob začetku druge svetovne vojne.
Umikajoča se jugoslovanska vojska je za sabo rušila mostove in zaminirati so nameravali tudi škofjeloški Kapucinski most. Vendar so na srečo okoliški prebivalci podkupili vojaka, ki je bil zadolžen za postavitev eksploziva. Postavil ga je zelo plitko, večino pa kar vrgel v vodo in most je ostal skoraj nepoškodovan.
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Prostovoljci Slovenske filantropije so v lanskem letu opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi.
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Izvirna avtorska pravljica je nedvomno najprej povezana z danskim pisateljem Hansom Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv. Sicer je leto polno okroglih obletnic, poleg 60 letnice bralne značke denimo mineva tudi 110 let od rojstva legendarne Kristina Brenkove, ki je pri nas postavila temelje mladinske književnosti, posvečena pa ji je tudi bralna akcija ob današnjem prazniku, 2. aprilu …
Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu v poslanici opozorila, da se težave oseb z avtizmom v času pandemije povečujejo, poleg tega pa ugotavljajo, da se s strani odločevalcev na področju skrbi za boljše življenje teh ljudi od lani ni naredilo ničesar. Petra Medved se je pogovarjala s predsednico Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije Sabino Korošec Zavšek, ki je znova opozorila na področja, ki jih je potrebno urediti. Kaj si želijo ljudje z avtizmom in kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, pa bo povedala gospa Nada, ki že devet let dela v invalidskem podjetju.
Ko ob ponovnem zaprtju vrtcev in šol, govorimo o šolajoči populaciji in njihovih starših, se zdi, da smo pozabili še na eno skupino, na študente. Ti so še vedno doma. Če odštejemo nekaj dni v začetku oktobra in v zadnjih tednih tiste, ki so imeli laboratorijske vaje, lahko rečemo, da jih večina fakultet ni videla že več kot eno leto. Tudi zanje obdobje ni lahko, zakaj je tako, smo izvedeli od dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.
Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristijanom Mugerlijem.
Nacionalni center Si-Cert ob svetovnem dnevu varnostnega kopiranja oz. backupa, poziva spletne uporabnike, naj še danes poskrbijo za varnostne kopije svojih podatkov. Čeprav bi backup moral redno izvajati prav vsak uporabnik, to velja še posebno za podjetja. Veliko podjetij je namreč med pandemijo za delo od doma pričelo uporabljati storitev oddaljenega dostopa, ki pa je v zadnjem času postala glavni vektor okužbe z izsiljevalskim virusom. Vrednost službenih dokumentov, družinskih fotografij in posnetkov s potovanj je težko določljiva. Če pride do okužbe računalnika z izsiljevalskim virusom, dokumenti hitro dobijo zelo otipljivo ceno. Vendar pa izsiljevalski virusi niso edini razlog, zakaj bi moral vsak uporabnik redno izvajati varnostno kopiranje dokumentov. Elektronske naprave se lahko pokvarijo, lahko jih uporabnik izgubi – ali so odtujene. Če lahko v primeru izsiljevalskih virusov dokumente povrnemo s plačilom odkupnine, v primeru okvare, izgube ali kraje brez njih ostanemo za vedno. Podrobneje Cirila Štuber.
Naloga avtocestne policije, ki so jo ustanovili v začetku leta, so nadzorstvene in preventivne dejavnosti, s svojo prisotnostjo na avtocestah in hitrih cestah pa bo vplivala tudi na porast prometne kulture. Njena prisotnost bo vplivala tudi na hitrejše posredovanje ob prometnih nesrečah. Pomlad je tudi sicer čas, ko se promet poveča, začenja se motoristična sezona, zato je spoštovanje soudeležencev v prometu še bolj pomembno. Za veliko večino prometnih nesreč je kriv človek, zato nas tehnologija ne more odrešiti. O prometu na slovenskih cestah pa več v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, da v čim večji meri napoti delavce na delo na domu
Vnovično zaprtje države bo najverjetneje marsikomu, ki je med velikonočnimi prazniki načrtoval dopustovanje, prekrižalo načrte. V turistični agenciji Kompas, ki je po dolgih mesecih kot ena redkih že začela z organizacijo dopustovanj v tujini, bodo v času popolnega zaprtja odpovedali vsa potovanja, potnikom vrnili denar ali prestavili rezervacije. Drugače je s tistimi, ki so potovanja načrtovali v lastni režiji, pojasnjujejo Evropskem potrošniškem centru. Hotelirji, katerih kapacitete ostajajo tudi za čas prihajajočih praznikov, prazne, pa si obupno želijo, da bi hotele lahko odprli vsaj do poletja.
Španska vlada se je nedavno dogovorila, da bo preizkusila štiridnevni delovni teden. Slednji se je marsikje po svetu izkazal za dobro idejo. Pri štiridnevnem delovnem tednu naj bi zaposleni zaslužili enako plačo, kljub temu, da bi delali 8 ur manj. Na spletu so dostopni podatki, da bi vlada v ta namen v naslednjih treh letih namenila 50 milijonov evrov. Podjetja bi prvo leto prejela povrnjenih 100 odstotkov vseh morebitnih nastalih stroškov zaradi krajšega delovnega tedna. Drugo leto bi ta odstotek znašal 50, tretje leto pa 33 odstotkov. Marsikatera druga država spremlja ta španski eksperiment, saj gre za edinstveno priložnost videti, kako se bo zadeva obnesla. Je to izveljivo tudi v Sloveniji? Tudi pri nas že poznamo podjetja, ki imajo prilagojene delovne čase. Več Marko Rozman.
Dan Japonske je največji festival japonske kulture v Sloveniji, na katerem obiskovalci z dejavnostmi na stojnicah, predavanji, prikazi in delavnicami na enem mestu izvedo veliko zanimivega o deželi vzhajajočega sonca. Tokrat bo potekal v organizaciji Veleposlaništva Japonske v Sloveniji podobno kot še marsikatera druga prireditev - prek spleta. Kot sta povedali kulturna atašejka Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani Sayaka Yamashita in Sanja Paradiž, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in kulturo, se bo mogoče naučiti izdelati tudi ikebano.
Od konca leta 2016 imamo pravico do pitne vode zapisano v 70.a členu ustave. V minulih tednih pa smo bili priča poskusom vlade oziroma pristojnih ministrstev, da bi na vodovarstvenih območjih z zakonskimi spremembami omogočili gradnjo proizvodnjih obratov, ki uporabljajo tudi nevarne snovi. Predlog so po burnem odzivu strokovne in širše javnosti umaknili. Kako pa je s kakovostjo pitne vode v Sloveniji in kaj v okviru državnega monitoringa nadzorujejo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano? O tem se je Mateja Železnikar pogovarjala z Darjo Repnik, ki je dala tudi nekaj nasvetov, kaj lahko sami storimo pri varovanju pitne vode.
V Slovenskem planinskem muzeju so v sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika pripravili razširitev stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja VZPON NA GORO s predstavitvami ledenikov in njihovih značilnosti. Posebno pozornost na razstavi, ki so jo predstavili na posebnem muzejskem večeru na spletu, posvečajo tudi izginjanju obeh slovenskih ledenikov – Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.
7 punc in 5 fantov je v družini. Dvanajstkratna mamica Mija Cerar, ki je prvič rodila pri devetnajstih in je tudi že babica 2 leti staremu vnučku, si je vedno želela veliko družino in želja se ji je uresničila. Najstarejši otrok je star 24 let, najmlajši pa leto in pol.
Rezultati vzporednih volitev in tisti, ki smo jih dobili po zaprtju volišč so Netanjahuju in njegovemu Likudu kazali nekoliko bolje kot pa tisti, ki jih je čez dan dalo štetje glasov. Stranka Likud je zmagovalka volitev, vendar pa je dobila manj glasov kot na predhodnih volitvah. Netanjahuju pri sestavi vlade ne pomaga niti to, da ima desnica okoli tričetrt glasov, saj voditelji desnih strank med seboj gojijo osebne zamere, kar jim preprečuje sklepanje koalicijskih pogodb. Levica je v Izraelu šibka in razdrobljena, belomodra stranka Benija Ganca, ki je na zadnjih volitvah prejela več glasov kot Likud, pa je tokrat izginila iz političnega zemljevida Izraela. Volilci so jo kaznovali, ker je šla v koalicijo z Likudom. O politični klimi v Izraelu po že četrtih volitvah v dveh letih smo se pogovarjali s Karmen Švegl.
Slovenija bo od 24. do 31. marca gostilo Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let. Slovenija to prvenstvo organizira skupaj z Madžarsko. Novinar Aljaža Golčerja iz športnega uredništva, ki bo spremljalo to evropsko prvenstvo, je v pogovoru s Cirilo Štuber poudaril pomembnost dogodka.
Zadnjih deset dni nam število novih okužb vztrajno narašča, kar se že odraža tudi na povečevanju števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. V bolnišnicah je danes že več kot 500 bolnikov, na intenzivnih terapijah pa skoraj 100. Tako morajo zdaj ponovno vse bolnišnice sprejemati covid bolnike, tudi Brežice in Izola, ki sta do prejšnjega tedna sprejem teh bolnikov lahko že ustavili. V 48 urah se morajo pripraviti na tretji val in dvigniti kapacitete za povečan pritisk bolnikov na bolnišnice. Naraščanje števila bolnikov so zaznali tudi v ljubljanskem UKC. Helena Lovinčič se je o tamkajšnjih razmerah pogovarjala z dr. Tatjano Lejko, predstojnico Infekcijske klinike.
Še pred kratkim smo v Bosni in Hercegovini v trgovinah lahko videli ljudi brez mask, zdaj pa zapirajo smučarske centre, uvajajo policijsko uro in ponavlja se zgodba zaprte družbe, kar so v Bosni in Hercegovini že enkrat doživeli. V Srbijo pa je včeraj prišla nova pošiljka cepiva Pfeizer Biontech, prihaja pošiljka kitajskega Sinofarma in že več kot dva milijona prebivalcev Srbije je že bila cepljena, milijon z obvema odmerkoma. Kampanja cepljenja se v Srbiji zelo hitro odvija, vendar pa zanimanje za cepljenje že pojema. V Beogradu napovedujejo dva koncerta in organizatorji enega izmed njih cepljenim ponujajo brezplačne vstopnice.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov